Leljakov klic na 112: Radenski župan ni ravnal zlonamerno, ne bo odgovarjal niti za prekršek

Roman Leljak, župan Občine Radenci, pa je že novembra lani med volilno kampanjo razburil slovensko javnost, ko je s klicem na 112 »preverjal pripravljenost gasilcev« in sprožil nenapovedano gasilsko vajo. O tem smo med slovenskimi mediji kot prvi poročali na naši spletni strani Vestnik.si. Leljak je klical na številko 112, rekoč, da gori objekt v radenskem parku, požara pa dejansko ni bilo. Na klic na pomoč so se odzvala vsa prostovoljna gasilska društva v občini, nekateri gasilci so zaradi domnevnega požara odšli iz služb, en gasilec pa je zaradi tega, ker je hitel na »požarišče«, prejel globo zaradi prehitre vožnje.

Da je sprožil gasilsko vajo, je Leljak sporočil kar sam prek družbenega omrežja. »Danes sem ob 8.28 s klicem na 112 sprožil vajo za vsa gasilska društva v občini. O vaji je bil obveščen samo komandir policije. Prvo društvo je bilo na kraju ‘požara’ v 16 minutah, vsi ostali v času do 30 minut. Pisno analizo vaje bodo izvedli gasilci sami in z njo seznanili župana. Čestitam gasilcem. Fantje so res v pripravljenosti in poznajo svoje humano delo. Občanom se opravičujemo za vznemirjanje,« je zapisal v objavi na Facebooku 8. novembra lani.

Leljakovo prijavo je takrat pod drobnogled vzela tudi policija. Na okrožnem državnem tožilstvu v Murski Soboti smo preverili, kako daleč je zadeva: »V zvezi z vašim vprašanjem glede razloga odločitve policistov Policijske uprave (PU) Murska Sobota v zadevi klica odgovorne osebe Občine Radenci na številko 112, vam sporočam, da so po vseh zbranih obvestilih policisti Sektorja kriminalistične policije PU Murska Sobota zadevo zaključili s poročilom, saj, kot je obrazloženo v poročilu, niso ugotovili, da bi župan Občine Radenci Roman Leljak storil kaznivo dejanje zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost po prvem odstavku 309. člena kazenskega zakonika (KZ-1), saj v njegovem ravnanju ni bilo zlonamernosti, in da je pred izvedbo vaje to sporočil pristojnim osebam. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami pa je po proučitvi predmetne zadeve in opravljenem izrednem inšpekcijskem nadzoru ugotovil, da ni niti podlage za uvedbo prekrška in da za tovrstno dejanje ne obstajajo kazenske določbe. Zadeva je zaključena,« je za Vestnik.si odgovorila Desanka Novak, višja državna tožilka in namestnica vodje murskosoboškega tožilstva.

Gasilci: Šlo je za unikum

Boris Ivanič, poveljnik Gasilske zveze (GZ) Radenci, je sicer novembra za Vestnik.si izjavil, da zveza ni bila obveščena o nameri župana, da sproži alarmiranje občinskih gasilcev, Leljak pa s predstavniki zveze ni komuniciral niti po koncu dogajanja. Ivanič je tudi sam prejel SMS-sporočilo o požaru. Po njegovih podatkih se je na klic odzvalo 35 gasilcev, od tega jih je bilo enajst takih, ki so bili v službi, a so vseeno odšli na intervencijo. Ivanič ob tem spomni, da zakon o gasilstvu v 25. členu določa, da prostovoljnemu gasilcu med intervencijo in med usposabljanjem na podlagi poziva pristojnega organa občine ali države pripada nadomestilo plače, ki ga izplača delodajalec v breme občine oziroma države.

Takrat smo govorili z več predstavniki GZ iz Pomurja. Strinjali so se, da je šlo v primeru klica radenskega župana na številko 112 in alarmiranja tamkajšnjih gasilcev za zelo nevsakdanji primer oziroma za unikum v gasilski organizaciji. Vseh 21 pomurskih gasilskih zvez vaje za preverjanje delovanja in usposobljenosti gasilskih društev običajno opravlja oktobra, to je v mesecu požarne varnosti. Tovrstne vaje so največkrat napovedane v smislu določitve okvirnega datuma vaje, o tem sta takrat obveščena tudi župan in občinska uprava posamezne občine.

Za vsako sektorsko vajo, to je v primeru večje občine, ali občinsko vajo se izdelata načrt alarmiranja in načrt oziroma elaborat vaje, v katerem se določi sleherna podrobnost vaje, kot so določitev delovnega kanala po prenosni zvezi za komuniciranje med vajo in z regijskim centrom za obveščanje (številko 112), sprejemno mesto za prihod enot in razdelitev zadolžitev, naloge posameznega gasilskega društva na vaji in podobno.

Še pred alarmiranjem se načrt vaje in operativno-taktični postopki za potrebe vaje pošljejo v vednost in hrambo regijskemu centru za obveščanje, ki med vajo skrbi za alarmiranje gasilskih društev, ki jih zahteva vodja intervencije oziroma poveljnik vaje, ter za koordinacijo. Po koncu vodstvo posamezne gasilske zveze opravi še analizo vaje na prizorišču.