Lendava: V občini prepričani, da se agonija zaradi smradu končuje

Kot blisk se je razširila novica, da je Agencija RS za okolje (Arso) izdala odločbo za odvzem okoljevarstvenega dovoljenja (OVD) bioplinarni Lendava. Prebivalci bližnjih vasi in Lendave, ki so najbolj trpeli zaradi neznosnega smradu, ki se je skoraj celo leto širil od bioplinarne, so jo sprejeli z velikim olajšanjem, a hkrati z bojaznijo, da zaradi možnosti pritožbe na odločbo zgodba še ni končana. Odločbo pozdravlja tudi lendavska občina, razume pa jo tudi kot krepitev zaupanja v pristojne državne institucije in olajšanje za prebivalce. Po prepričanju občine se s tem končuje agonija, povezana z delovanjem bioplinarne, ki je ogrožala zdravje ljudi in povzročala škodljive vplive na okolje. Občina bo tudi nadaljevala aktivnosti za ugotavljanje morebitnih posledic delovanja bioplinarne za okolje.

Problem, ki je povezal ljudi

Nikolina Palnec, ena vodilnih članov civilne iniciative Proti smradu, je dejala, da odločbo pozdravljajo in upajo, da je z njo zadeva res tudi končana. Bojijo se namreč, da se bo podjetje na odločbo pritožilo, čeprav glede na vse kršitve v preteklosti in na to, da bioplinarna že dva meseca ne deluje, za to ni osnove. Palnečeva je tudi poudarila, da si bo civilna iniciativa skupaj z občinsko upravo še naprej prizadevala za revizijo vseh izdanih okoljevarstvenih dovoljenj za podjetja v občini. Tudi za dovoljenje, ki je bilo izdano bioplinarni, je poudarila, saj bodo vztrajali pri ugotavljanju odgovornosti za nastalo škodo, ki jo je okolju in ljudem povzročilo njeno delovanje. "Nekdo je kriv za to," je dejala. Ob vsem slabem, kar so doživeli v tem letu, ob smradu še omalovaževanje civilne iniciative in stiske ljudi, pa je primer lendavske bioplinarne vendar imel tudi več pozitivnih učinkov. Palnečeva priznava, da je poenotil ljudi v prizadevanju za ustavitev spornega delovanja bioplinarne. Po dolgih letih je Lendava spet postala velika povezana skupnost, je še dejala.

Srž problema ostaja

"Novica glede odločbe je zame prijetno presenečenje," je izjavil Jožef Gerenčer, ki se je doslej kot občinski svetnik in tudi sam kot prizadeti krajan odločno zavzemal za prepoved delovanja bioplinarne. Priznava, da je bil glede te možnosti in ukrepanja državnih institucij skeptičen, zdaj pa odločitev agencije jemlje kot pozitivno sporočilo. Svoja pričakovanja tako razširja tudi na večjo vlogo lokalne skupnosti v smislu, da jo bodo pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja vsaj vprašali za mnenje ne glede na pomanjkljivo okoljsko zakonodajo glede vplivnih območji in strank v postopku. Gerenčer je prepričan, da večji vpliv lokalne skupnosti ne bi zaviral razvoja, ampak bi preprečil okoljsko sporne tehnologije in ravnanje. Potem si tudi nihče ne bi upal delovati na tako sporen način, kot je to počela lendavska bioplinarna, in v posmeh vsem, možnosti za učinkovito ukrepanje ter hitro ustavitev spornega delovanja pa bi bile večje. Osnovni problem je torej po njegovem prav neživljenjska zakonodaja, česar pa država še vedno ne rešuje.

Želijo si samo vonj narave

Končno, je tako kot večina Lendavčanov mlajše generacije dejal tudi Leon Novak, ki je aktivno spremljal dogajanje v bioplinarni in prizadevanja za prepoved njenega delovanja. Kajti kdor ni pripravljen slišati volje ljudi, si tudi ne zasluži, da je med njimi, je še dejal. S tem je mislil na odnos lastnikov bioplinarne do okoliških prebivalcev, lepih besed pa ni našel niti za dosedanje delovanje državnih institucij, ki so se na za ljudi velik problem odzivali zelo počasi. Na trenutke, ko je bil smrad resnično neznosen, je človek pomislil tudi na to, da bi morali stvari vzeti v svoje roke, je priznal, torej, "da bi vzel v roke motiko ali lopato ali pa se kar ulegel na cesto". Če bi se našel kakšen tak, ki bi s skrajnim ravnanjem in z jasnim namenom pritegnil množice, bi med njimi zagotovo bil tudi sam, pove Novak. Zato zdaj upa, da je prišel čas, da bodo odslej lahko vohali samo vonjave narava. To si namreč zaslužimo ljudje in vsa živa bitja, za katera je bil smrad moteč, je dejal.