Edino celovito ohranjeno judovsko pokopališče v Sloveniji v Dolgi vasi pri Lendavi vzdržujejo ves čas, po drugi svetovni vojni so na njem pokopali le nekaj tistih, ki so preživeli holokavst. Zadnjega med njimi leta 1997.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Koncut je spomnil, da so bile do leta 1944 v Prekmurju tri dobro organizirane in za pokrajino izredno pomembne judovske skupnosti, ki so bile nosilke številnih družbenih in gospodarskih dejavnosti. Judovska skupnost pa je bila integralni del barvite in heterogene lendavske skupnosti, kjer so se, tako kot danes, prepletale številne kulture, narodi in vere. Lendava je vse te različnosti znala sprejeti in jih vpeti v svoj svetovljanski značaj, je dodal.
Molk ob tragičnih dogodkih holokavsta je bil po njegovih besedah dolg desetletja. Šele v 90. letih prejšnjega stoletja se je začela obujati dediščina Judov. "Dejanja, kot so tematske razstave, stalna muzejska razstava, prenovljena sinagoga, spominski dogodki, povezovanja z judovskimi skupnostmi in ustanovami, ki skrbijo za varovanje judovske dediščine, predavanja, zgodovinske učne ure za šolarje in polaganje tlakovcev spomina so dejanja, ki postopoma, a vztrajno utrjujejo zavedanje o pomenu izginule judovske skupnosti," je poudaril Koncut.
Rosen pa je današnji dan ocenil kot pomemben za judovsko skupnost in obenem znak, da judovska skupnost na tem območju še živi. Pokrajina je bila po njegovem mnenju po drugi svetovni vojni podcenjena, s tem pa tudi judovska skupnost, zato so v združenju zadovoljni, da skupnost deluje tudi na obrobju Slovenije. Vendar pa le polaganje kamnov ni dovolj, potreben je še kakšen korak več za boljše življenje Judov in vseh ljudi v Sloveniji. K temu po Rosnovem mnenju prispeva sporazum, ki odpira pot za kulturno sodelovanje tako pripadnikov judovske skupnosti kot vseh drugih.
Zaradi želje po kontinuiteti in razvoju tradicionalnega judovskega življenja je skupnost na čelu z Rosnom rabina Ariela Yitzhaka Haddada, ki v Sloveniji deluje že več kot dvajset let, uspela prepričati k prevzemu mesta glavnega rabina skupnosti. Delovanje novoustanovljene skupnosti tako ne bo osredotočeno le na prestolnico, temveč tudi na Prekmurje, kjer še vedno živi številčna judovska populacija.
Slovenska judovska skupnost je v sodelovanju z Judovsko skupnostjo Gradec 9. novembra 2021 odprla Sinagogo Ljubljana, maja 2022 pa je ministrstvo za kulturo Judovsko združenje Slovenije - skupnost tradicionalnih Judov priznalo kot versko skupnost.
Pred podpisom sporazuma je na mestih nekdanjih domovanj judovskih družin Deutsch, Pollak in Nadai nemški umetnik Gunter Deming kot avtor projekta položil tlakovce spomina in jih tako simbolično vrnil na ulice Lendave. Današnji dan bodo zaokrožili ob 19. uri v Sinagogi s koncertom Judovska duša. Nastopila bosta glavni kantor velike sinagoge na Dunaju Shmuel Barzilai in izraelski jazzovski pianist Elias Meiri.
