Številni Slovenci poznajo Neurje.si, spletno stran in profil na družbenem omrežju, ki poroča o vremenu doma in v soseščini, malo kdo pa ve, da je za tem Leon Hardi iz Beltinec. Z ostalimi navdušenci nad vremenskimi pojavi spremlja prognoze, lovi nevihte, dela reportaže iz različnih regij in predvsem ozavešča o vremenu. Z njim smo se pogovarjali o njegovem ljubiteljskem delu in o podnebnih značilnostih naše regije.
Kdaj so vas vremenski pojavi in raziskovanje teh začeli zanimati?
»Že od mladih nog sem rad skozi okno opazoval nevihte in ostale pojave, ki so povezani z nevihtnimi oblaki in celicami. Mi je pa tudi zima posebej pri srcu, saj rad spremljam zimsko idilo, pa čeprav se moraš za to zaradi zelenih zim odpraviti nekoliko v višje lege.«
Ste del ekipe Neurje.si in z opazovanjem neviht se ukvarjate ljubiteljsko. To poletje imate ogromno dela, saj nam je bilo v zadnjih tednih postreženo s številnimi nevihtami, žal tudi ujmami. Kako poteka vaše delo?
»Spletno stran in facebook profil sem ustanovil pred enajstimi leti. V tem času nas je zapustilo kar nekaj oseb, a je v naše vrste zmeraj zavel svež veter. Delo je sedaj v primerjavi z zimo, ko je faza počivanja in si malce oddahnemo od obveščanj, toliko bolj pestro. Ob nevihtnih dnevih zna biti naporno, a navdušenje nad vremenom premaga napore in utrujenost. Na nevihten dan v jutranjih urah preverimo meteorološke modele in na podlagi izračunov izdamo prognozo neviht za določene regije (imenujemo jo 'storm alarm map'). Ker so izračuni že dodobra dodelani in natančni, je sedaj zelo enostavneje napovedati vremenske ujme oziroma neurja za določeno državo in regijo. V času dogajanja izvajamo obveščanje z vsem razpoložljivim materialom, ki nam ga pošiljajo sledilci in obiskovalci spletne strani. Sporočil in elektronske pošte je preveč, da bi lahko objavili vse, tako da izbiramo zanimivo gradivo. Ne želimo pa povzročati vsesplošnih dezinformacij ali panike, saj to ni naš namen. Glavni namen je obveščanje o možnostih neurij, da lahko ljudje zaščitijo imetje in same sebe.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Prognoze zahtevajo tudi ogromno znanja.
»Res je, treba je imeti predhodno znanje, jaz sem si ga pridobil z leti, pa tudi z napačnimi napovedmi. Do točnosti podatkov in informacij privede kombinacija znanja, izkušenj ter vremenskih modelov.«
Objavljate tudi reportaže z lova za nevihtami. Marsikdo si to predstavlja v slogu kakšnih dokumentarcev, morda filma Twister, ki prikazuje lov na tornade. Povejte nam iz prve roke, kako to poteka in kakšno opremo potrebujete?
»O lovu na nevihte oziroma po angleško stormchasingu bi lahko tudi nedavno v Italiji posneli kakšno serijo oziroma oddajo, saj so bili pogoji naravnost ameriški, izjemni. Med opremo prištevamo telefon ali tablico za spremljanje situacije po radarskih in satelitskih slikah, fotoaparat ter dron za lažje opazovanje okolice. Iz izkušenj pa vemo, na katero lokacijo se moramo ob prihodu nevihtne celice locirati, da nismo v neposredni nevarnosti.«
Vas je ob spremljanju in dokumentiranju udar strel, gromov ... kdaj strah?
»Bolj kot strah bi omenil spoštovanje. Ni prav, da se naravo izziva, zato raje izbiram najbolj varno obliko opazovanja. Je pa včasih tudi to nemogoče, predvsem ko te kak pojav tudi preseneti – takrat morda nastopi strah.«
Vi najpogosteje spremljate razvoj nevihtnih oblakov nad Pomurjem. Kakšne so značilnosti tega v naši regiji in kako je v drugih?
»Prekmurje je zaradi ravnice zelo zanimivo, saj se lahko tukaj razvijejo zanimive strukture pri nevihtah superceličnega tipa. So pa zelo zanimive tudi ostale regije. V zadnjem obdobju predvsem Dolenjska, ki je imela neverjetne celice in ogromno točo. Ko se odpravljaš na lov na nevihte, po navadi izbereš tisto, ki je sposobna razviti kaj močnejšega ter kjer so pogoji najbolj ugodni.«
Ste bili na lovu za nevihtami že tudi v tujini?
»Da, v Avstriji, Italiji, na Madžarskem, Hrvaškem. Sicer pa v neposredni okolici.«
Ste se odpravili tudi na lov, pa do nevihte ni prišlo?
»Večkrat. To je tudi cena, ki jo moraš plačati, če se ukvarjaš s tovrstnim početjem. Večkrat smo se že odpravili na teren ter nato opazovali sonce in polja, namesto da bi fotografirali nevihte (smeh).«
Na katero posneto fotografijo ali video ste najbolj ponosni?
»Vsak dogodek je nekaj posebnega, vedno pa težiš k temu, da izpopolniš svojo zbirko. Morda sem najbolj ponosen na fotografije močne supercelične nevihte leta 2014 na Hrvaškem.«
Nam, laikom, se zdi, da so neurja vse pogostejša in z večjo intenziteto. Kako gledate na spremembe v primerjavi z minulimi leti?
»Sedaj smo res bili med stičiščem hladne in tople zračne mase, kar je potem zaradi izrazitih višinskih vetrov zadevo pripeljalo tudi k nam. Ne bi rekel, da so nevihte oziroma neurja pogostejša, kvečjemu bi omenil, da bodo bolj intenzivna in ekstremna kot posledica dviga dolgoletnih povprečnih temperatur. Dokaz je tudi enormna toča v zadnjih petih letih, ki je na območju Slovenije večkrat presegala mejo desetih centimetrov v premer. To so ekstremni pojavi, kjer so ogrožena človeška življenja, na kar obveščamo tudi na Neurje.si. Nenazadnje smo nevihto, ki je pred tedni zadela Krško ter Zagreb, dodobra predvideli in tudi obvestili obiskovalce. Zaradi prihoda nevihtnih sistemov pa so bili izpolnjeni tudi pogoji za silovit veter, ki je bil rušilen. Če bi to stičišče mas bilo malenkost severneje, bi bila situacija čisto drugačna. Gre za splet vremenskih okoliščin.«
Torej se moramo prilagoditi podnebnim spremembam.
»Da, a vprašanje, kako.«
Katere vremenske pojave pa si želite v prihodnje še ogledati od blizu in kateri so vam najbolj fascinantni?
»Tornade v Aleji tornadov (v Združenih državah Amerike). Moja želja je, da se nekoč odpravim na večmesečni izlet ter si od blizu pogledam te mogočne pojave. Najbolj fascinantne pa so mi sicer močne supercelice, saj so vse različnih oblik in večkrat postrežejo z lepimi strukturami.«