Lesena kravata? Zakaj pa ne

Vračanje k naravi, k naravnim materialom prihaja ponovno v ospredje, tako pri potrošnikih kot pri tistih, ki tovrstne izdelke ustvarjajo in jih ponujajo na trgu. Zanje sta se odločila tudi Nina Grah in Damjan Pentek, mlad par, ki je skupno pot našel tudi v podjetništvu.

Pred dvema letoma sta se začela intenzivneje ukvarjati z izdelovanjem lesenih modnih dodatkov, predvsem lesenih metuljčkov in kravat, ideja za to pa se jima je porodila iz dveh razlogov. »Za Damjanov maturantski ples sva izdelala prvi leseni metuljček in požel je veliko zanimanja, zato sem se odločila, da se bom prek osebnega dopolnilnega dela začela ukvarjati s tem. Prav tako po končani srednji kozmetični šoli nisem dobila zaposlitve, zato je bila odločitev, da se spustim v te vode, še toliko bolj trdna,« razloži Grahova, ki je od decembra lani že samostojna podjetnica, dejavnost pa je registrirala na domačem naslovu v Motovilcih.

»Modne dodatke, ki jih izdelujeva pod imenom LEStyling, sva začela delati ročno, saj nisva imela primernih strojev. Sčasoma sva kupila malo tračno žago, imela sva tudi manjši laser, a se nama je vedno znova kvaril. Kolebala sva, ali naj popravljava starega ali naj kupiva novega, na koncu sva se odločila za drugo opcijo, tudi zaradi morebitnih okvar,« pojasni Damjan, ki pravi, da imata zato vse stroje slovenskih proizvajalcev. Nabava novega, večjega in močnejšega laserskega stroja pa ni bila majhen finančni zalogaj. »Prijavila sem se na projekt Mladi podjetniki, ki ga je razpisalo ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. V okviru projekta sem bila s še petnajstimi posamezniki izbrana za pridobitev subvencije v višini 5000 evrov, prej pa sem morala opraviti tudi določena izobraževanja. Ta denar nama je pomagal, da sva lahko kupila omenjeni stroj, seveda sva morala dodati še svoj delež, brez te subvencije pa nama zagotovo ne bi uspelo,« je povedala Nina, ki znanja obdelave lesa ni imela, večino jo je naučil Damjan.

Domači izdelki so čedalje bolj cenjeni

Tudi sicer začetki niso bili enostavni, o njunem uspehu so dvomili tudi domači. »Spraševali so se, ali nama bo uspelo, ali bova lahko s tem preživela, sčasoma pa so ugotovili, da v tem res uživava,« je povedal Damjan. Nina pa je dodala: »Če ne bi pred tem opravljala osebnega dopolnilnega dela, ne vem, kako bi se vsega skupaj lotila. Tako sva že imela predhodno nekaj izdelkov, pa tudi stranke, saj sva poskrbela za promocijo na družbenih omrežjih. Ljudje so naju spoznali, tudi nekaj izdelkov sva že prodala, tako da sva imela vsaj za začetne stroške. Prispevke je namreč treba plačati takoj, če pa nimaš strank, si tega ne moreš privoščiti.« Kot je še dejala Nina, sta že prej sodelovala s šiviljo, s katero so šivali lesene metuljčke na otroške bodije. Čeprav od njunih poslovnih začetkov še ni preteklo veliko časa, se je situacija v tem času izboljšala. Imata precej strank, saj se veliko predstavljata po sejmih v Pomurju, dobivata pa tudi ponudbe od podjetnikov, predvsem ko je čas za poslovna darila.

»Prejšnji laserski stroj nama ni omogočal sprejema večjih naročil, sedaj je tudi to možno,« je pojasnila Nina in dodala, da je odziv potrošnikov čedalje bolj pozitiven. »Vedno več ljudi se odloča za izdelke iz naravnih materialov tudi midva sva se odločila za les zaradi povezanosti z naravo. Pozitivno se nama zdi tudi to, da začnejo ljudje čedalje bolj ceniti slovenske izdelke.« Les, iz katerega izdelujeta modne dodatke, je večinoma slovenski. »Uporabljava hrast, češnjo, torej tak les, ki ga lahko dobiva pri nas. Če pa želijo stranke bolj temne izdelke, nabaviva les v tujini,« še razlagata. Material za izdelke kupujeta od Damjanovega očeta, ki ima doma mizarstvo. »Drugače bi morala nabaviti velike količine, za kar pa nimam prostora. Na ta način dobim tudi manjše in že obdelane kose, tako mi ni treba kupovati strojev za predhodno obdelavo,« pojasni Grahova.

Poštena konkurenca je zdrava

Čeprav se morda sliši enostavno, pa zahteva izdelava enega lesenega modnega dodatka precej časa. Kot sta pojasnila, jima izdelava kravate vzame približno en dan, predvsem zaradi lepljenja in lakiranja, tudi izdelava metuljčkov traja približno pet ur. Fizično morata namreč vsak izdelek narisati, ga nato na tračni žagi izrezati, zbrusiti, polakirati s pomakanjem in ga nato še do konca obdelati. »To vključuje tudi sestavljanje in šivanje trakov. Ti so večinoma črni, saj je to najbolj nevtralna barva, ki pristaja vsem drugim. Seveda pa se tudi prilagodiva željam strank. Mnogi ne želijo odstopati od svojih standardov, nama pa to ni problem. Že sedaj imava štiri velikosti metuljčkov, če pa želijo stranke svoje mere, jim z veseljem ustreževa,« še smeje dodata. Beseda je pri tem nanesla tudi na konkurenco, za katero pravita, da je imata čedalje več.

»Vedno več posameznikov se odloča za podobne izdelke. Kupijo si manjše laserske stroje, s pomočjo katerih ustvarjajo najrazličnejše izdelke ter te nato prodajajo na trgu, morda tudi pod ceno. To je razumljivo, če niso samostojni podjetniki, saj jim ni treba skrbeti, kako bodo plačali prispevke. Pa ne me razumeti narobe, vsaka poštena konkurenca je zdrava. Vendar vsak, ki se redno ukvarja s tem, ve, koliko stroškov in koliko dela je vloženega v to, zato v teh primerih tudi kakovost ne trpi,« pove Nina. Tudi zato mlada podjetnika, ki sta komaj dobro dopolnila dve desetletji, za zdaj ne razmišljata o povezovanju z drugimi. Ostati želita zvesta sebi in izdelkom, s katerimi se izražata. »Če se s kom povežeš, so že potrebna usklajevanja, prilagajanja, če pa si sam, lahko veliko lažje ugodiš stranki in ostaneš na svoji začrtani poti,« pojasni Nina. To pa ne pomeni, da ne razmišljata o širjenju svoje stalne ponudbe izdelkov. Želita se namreč preizkusiti v izdelovanju lesenih očal in nakita. Uhane in verižice sicer že izdelujeta, vendar želita to ponudbo še razširiti in ji dodati še kak izdelek. Prav tako razmišljata o rezkarju, s čimer bi bil kupcem na voljo večji in bogatejši spekter lesenih izdelkov. »Razmišljava tudi o širjenju na druge trge, na sejme po drugih slovenskih regijah, spogledujeva se tudi s sejmi v Avstriji, saj bi naju tako spoznal večji krog ljudi. Želja je seveda razširiti tudi delavnico in temu primerno nabaviti več strojev, ki bi nama omogočali izdelavo večjih količin lesenih modnih dodatkov,« sta še razložila.