Letošnje razmere za pridelavo žit so bile zelo zahtevne. Po ugodni jesenski setvi je aprila in maja padlo nadpovprečno veliko padavin, zaradi česar so bile njive marsikje več dni pod vodo, spomni Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota. »Kjer je voda stala dalj časa, so posevki lahko propadli, ustvarile so se tudi ugodne razmere za razvoj glivičnih bolezni na žitih, marsikje so se pojavile v povečanem obsegu. Zato je bilo treba bistveno več pozornosti nameniti zatiranju teh bolezni, vendar to zaradi razmočenosti in zmanjšane nosilnosti tal ni bilo povsod mogoče,« pove Ferenčak. Kasneje je ponekod na posevkih, ki so bili tik pred žetvijo, dodatno škodo povzročila toča.
Kot ocenjuje Ferenčak, bodo na njivah, kjer so bili pravočasno izvedeni vsi ukrepi, predvsem dognojevanje in dobra zaščita pred boleznimi, letošnji pridelki povprečni, govor je od šest do sedem ton na hektar. »Kjer so bili agrotehnični ukrepi pomanjkljivi, dodatno pa sta pridelek prizadeli voda in toča, bo ta zgolj od štiri do pet ton na hektar. Letos bodo tako razlike med pridelki oziroma posameznimi njivami zelo velike,« napoveduje specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri KGZ Murska Sobota.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(VIDEO) Tako poteka pravilna vožnja v spornem dvopasovnem krožišču v Lendavski ulici
Pri vključevanju v krožišče z dvema prometnima pasovoma moramo najprej zapeljati na levi oz. notranji prometni pas, če krožišča ne nameravamo zapustiti pri prvem izvozu. V krožišču v Lendavski ulici v Murski Soboti se večina voznikov tega ne drži.
Kolikšna bo letošnja odkupna cena ječmena, je natančno še težko napovedovati, saj jih odkupovalci še niso objavili, domneva pa se, da bo od 135 do 150 evrov po toni, kar je bistveno manj kot lani, ko je bila cena okrog 260 evrov za tono. »Konkretno o tem ne moremo govoriti, vemo pa, da se obeta precej nižja v primerjavi z lansko. Ob manjšem pridelku in nižji ceni ter visokih stroških pridelave bo to za vse vključene zelo zahtevno leto,« je še poudaril Boštjan Ferenčak.
Minulo sredo so se ob začetku letošnje žetve srečali predstavniki kmetijskih nevladnih organizacij in izmenjali mnenja o letošnji letini žit. Izpostavili so, da bo letošnja letina slabše kakovosti in manjša kakor lani, saj so vremenski pogoji omogočili razvoj številnih bolezni, ki jih kmetje težko obvladujejo. Tudi odkupna cena je v primerjavi z lani nižja za več kot 40 odstotkov, kar je posledica neomejenega uvoza žit iz Ukrajine, posledično so tudi zaloge žit pri odkupovalcih visoke. Stroški pridelave se niso znižali, saj je setev potekala v času, ko so bili stroški repromateriala visoki. "Pridelava žit se bo že z naslednjo sezono krepko zmanjšala, če bodo pridelovalci žit prepuščeni trgu, to pa bo slovensko samooskrbo le še dodatno znižalo," so še napovedali predstavniki Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije in Zadružne zveze Slovenije.
Zaradi vseh naštetih razlogov so pozvali kmetijsko ministrstvo, naj nemudoma ukrepa in omeji uvoz žit ter mlevskih izdelkov iz Ukrajine oziroma ukrajinskega porekla, slovenskim pridelovalcem žit pa zaradi porušenega delovanja trga, ki je posledica ukrajinske krize, nameni finančno pomoč v višini razlike med dejansko odkupno ceno žit v Sloveniji in lastno ceno, izračunano s strani Kmetijskega inštituta Slovenije.