V zadnjih dneh septembra se je tudi v Pomurju začela žetev koruze, ki se bo ob ugodnih vremenskih razmerah končala do konca oktobra. Žetev trenutno najbolj intenzivno poteka na lažjih do srednje težkih tleh, kjer se vlaga zrnja giblje med 20 in 25 odstotki. V naši regiji je bila ta poljščina letos zasejana na 20.600 hektarjih, glavnina oziroma več kot 80 odstotkov je je namenjene za zrnje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Vremenske razmere med vegetacijo koruze so so se nenehno spreminjale. Maja oziroma takoj po setvi je bilo obilno deževje, kasneje so se vremenske neprilike nadaljevale v obliki toče, neurij z močnimi vetrovi, ponekod so bile površine, zasejane s koruzo, zaradi poplav pod vodo. Letošnje leto je bilo padavinsko zelo bogato, kar koruzi ustreza, še posebej na lahkih prodnatih tleh. Od januarja do konca septembra je v Pomurju padlo več kot 800 litrov dežja na kvadratni meter, kar je v običajnih letih za našo regijo celoletno povprečje padavin. »Zaradi tega pričakujemo na posevkih koruze, ki zaradi naravnih nesreč niso bili prizadeti, dober pridelek. Toplo in rahlo vetrovno obdobje ugodno vpliva na dozorevanje koruze, hkrati pa tako vreme preprečuje razvoj mikotoksinov,« o sedanjih razmerah pove Boštjan Ferenčak, specialist za poljedelstvo in ekološko kmetovanje pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Murska Sobota. Če se bo takšno vreme nadaljevalo, bo pridelek kakovosten in količinsko soliden. »Bodo pa pridelki na lažjih in srednje težkih tleh večji kot na izrazito težkih tleh, saj bo tam nekaj izpada pridelka zaradi preobilice padavin,« je še povedal Ferenčak.
Tudi v Skupini Panvita, ki je največja pridelovalka koruze pri nas, ocenjujejo letino kot solidno. »Ocene kažejo, da bo pridelek koruze od 8 do 15 ton po hektarju,« pravi Branko Virag, direktor družbe Panvita Kmetijstvo. Skupno bodo v Panviti tako na 1200 hektarjih, ki jih imajo namenjene koruzi, pridelali okoli 13 tisoč ton koruze. Ta bo namenjena tako predelavi v živalsko krmo kot slovenskim mlinom za nadaljnjo predelavo. Poleg tega bodo od lokalnih kmetov odkupili še okoli 15 tisoč ton pridelka. Če bo letina koruze v primerjavi z lansko boljša, pa bodo po napovedih slabše odkupne cene koruze za zrnje. Te so, kot je povedal Ferenčak, v primerjavi z lanskimi cenami manjše za polovico, gibljejo se okrog 110 evrov po toni brez davka na dodano vrednost (DDV) za zrnje koruze pri 25-odstotni vlagi oziroma okrog 155 evrov po toni brez DDV za suho koruzo pri 14-odstotni vlagi.