Pridelek zrnja je izredno velik, kar je bilo po njenih besedah pričakovano glede na letošnje vremenske razmere. »Vlažnost zrnja je različna, konec prejšnjega tedna je bila od 21,4- do 26-odstotna, je pa možno opaziti, da se niža. Težave lahko povzročajo jutranje megle. Prav tako je težava dolžina trajanja spravila, saj so tla še vedno precej mokra, strukturi tal pa delajo veliko škodo tudi kombajni,« pravi Barbaričeva, ki dodaja, da je letina dobra, vendar ne povsod.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Po soboških ulicah se vozi avtomobil, odet v praznične lučke. Ste ga opazili?
Lastnik avtomobila pravi, da želi z lučkami slediti novodobnim trendom.
»Na splošno je letošnja sezona pridelave koruze odlična, nekaj težav je povzročilo deževje oktobra, zaradi česar so nastale težave pri spravilu koruze. Prav tako so zaradi tega težave pri posaditvi naslednjih posevkov, v glavnem ozimnih žit.« Barbaričeva pravi, da bi morali biti prezimni dosevki sprva posejani do 25. oktobra, zdaj je rok podaljšan do 10. novembra. Prav tako so premaknili rok, do katerega mora zelena odeja pokrivati njivske površine, in sicer s 15. novembra na 1. december. Kot še pove, bo to tudi pod strogim nadzorom, zato svetuje, naj se tisti, ki jim do postavljenega roka ne bo uspelo posejati dosevkov, obrnejo na terenske svetovalce, ki jim morajo sporočiti spremembo. S tem je namreč povezana pridobitev sredstev iz ukrepov kmetijsko-okoljsko-podnebnih plačil.
Zaslužek po hektarju bo enak
V Panviti so po besedah člana uprave Branka Viraga že poželi vso koruzo, pridelali so je 14 ton po hektarju, povprečna vlaga v 15 tisoč tonah zrnja, kolikor so ga sami pridelali, je 25,5-odstotna. Približno toliko koruze so odkupili še od drugih pridelovalcev. Letošnja cena je nižja od lanske, koruzo odkupujejo po ceni od 84 do 93 evrov za tono. Virag pojasnjuje, da je cena odvisna od več dejavnikov, pri njenem oblikovanju so upoštevali tudi razmere na trgih v neposredni bližini Slovenije, prav tako cene na madžarski in francoski borzi. V družbi zdaj opravljajo pregled, v okviru katerega bodo pogodbenike, ki še niso pripeljali letošnjega pridelka, pozvali, naj to storijo.
Tudi Virag pravi, da so bile letošnje razmere za spravilo koruze težke. »Najprej je imela koruza visoko vlažnost, zato so želeli pridelovalci s spravilom počakati. Potem je prišlo deževno obdobje, ki je povzročilo, da se je žetev premaknila v drugo polovico oktobra. V nižjih legah je bila žetev praktično nemogoča,« pravi Virag, ki še pove, da so zaradi navedenih razlogov tudi sami letos pridelek spravili z zamudo. »Na srečo imamo kombajn z gosenicami, s katerim nam je uspelo opraviti delo, če ga ne bi imeli, verjetno še danes ne bi vsega poželi.« Tudi Virag je zadovoljen s količino pridelka. »Lahko govorimo o rekordni letini koruze, najboljši po letu 2014, ta bo verjetno celo presežena.«
Direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Franc Režonja pojasnjuje, da ceno vedno določata ponudba in povpraševanje na trgu. »Letos je cena res nekoliko nižja, je pa zato večji pridelek. Ponekod tudi do 14 ali 15 ton po hektarju. Kmetje bodo tako po hektarju zaslužili najmanj toliko kot lani.«
Pomembna kultura
V Pomurju je koruza posejana na 19.500 hektarjih površine, od tega je na 2400 hektarjih pridelajo za silažo in na 17.100 hektarjih za zrnje. Gre za podatke Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota, ki izhajajo iz oddanih subvencijskih vlog. Ker jih vsi pridelovalci ne oddajo, strokovnjaki na zavodu domnevajo, da skupne pridelovalne površine za koruzo v regiji znašajo okoli 22 tisoč hektarjev. Na ravni države po podatkih lanskih subvencijskih vlog koruzo pridelujejo na 67 tisoč hektarjih, od tega na 28 tisoč hektarjih za silažo in na 39 tisoč hektarjih za zrnje.