Gradnja 110-kilovoltnega daljnovoda Murska Sobota–Lendava se vse bolj zapleta, čeprav je bil državni prostorski načrt izdelan že leta 2008. Daljnovod je zaradi rezervnega napajanja ključen za zagotavljanje zadostne moči električnega omrežja, ki zaradi zastarelosti in razvejanosti ne zadostuje za vse bolj naraščajoče potrebe po električni energiji na območju občin med Mursko Soboto in Lendavo.
Poleg številnih gospodarskih subjektov se namreč na omrežje v zadnjih letih priključuje vse več sončnih elektrarn. Kot ugotavlja Sistemski operater distribucijskega omrežja (Sodo), se v severovzhodnem delu Slovenije priključuje celo največ malih elektrarn na obnovljive vire energije za neto samooskrbo. Distribucijsko omrežje za takšne obremenitve v smislu sočasnega odjema in oddajanja ni bilo načrtovano, kar so nam v Sodu pojasnili že pred časom, svoje pa dodajajo še toplotne črpalke in polnjenje električnih vozil.
Najzanesljivejša in najcenejša rešitev
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Kot pravi Rafael Mihalič s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, je ojačitev visokonapetostnega omrežja vedno dobrodošla, saj je eden od glavnih pogojev za zanesljivost oskrbe z električno energijo. Po njegovi oceni je daljnovod najzanesljivejša in verjetno tudi najcenejša izbira, saj reši večino problemov oskrbe. »Resda je grda konstrukcija in kazi pokrajino, ampak škodljiv ni. Pri 110 kilovoltih elektromagnetnega sevanja skoraj ni. Seveda pa razvrednoti zemljišča v bližini, ampak če je trasa sprejemljiva za lokalno prebivalstvo, zakaj pa ne,« poudarja dolgoletni predstojnik katedre za elektroenergetske sisteme in naprave.
Glede priključevanja sončnih elektrarn tudi on pravi, da je treba večje sončne elektrarne priključiti na 110-kilovoltno omrežje, če pa se naredijo nove postaje oziroma prehodi na srednjo in nizko napetost ter se tako električne razdalje skrajšajo, se lahko omogoči priključitev tudi večjemu številu posameznikov na nizki napetosti. »Če ni takega dodatnega ojačanja srednje- in nizkonapetostnega nivoja in električne razdalje ostanejo take, kot so bile doslej, ta daljnovod nič ne pomaga. To, da poteka blizu, še ne pomeni nič,« opozarja strokovnjak.
Le delno gradbeno dovoljenje
Kot je razvidno iz letos objavljenega razvojnega načrta distribucijskega sistema za naslednjih deset let, bi morali v omrežje vložiti 3,5 milijarde evrov. Samo na območju Elektra Maribor, ki zajema tudi Pomurje, bi moralo biti investicij za več kot pol milijarde evrov. Dejanska vlaganja, kot izhajajo iz državnega proračuna, pa temu ne bodo sledila, saj bi denimo letos po razvojnem načrtu distributerji morali vložiti 190 milijonov evrov, a jih bodo sodeč po državnem proračunu za sto milijonov manj.
Tudi daljnovod med Mursko Soboto in Lendavo, ki ima ocenjeno vrednost 10,8 milijona evrov, bi moral biti letos že v uporabi, a ga še sploh niso začeli graditi. Na problematiko nezadostne moči električne energije je na zadnji seji sveta pomurske razvojne regije opozoril turniški župan Borut Horvat, ki je poudaril, da upravljavec omrežja zaradi tega več ne omogoča priključitve individualnih sončnih elektrarn. Še večja težava pa je nezmožnost zasebnega investitorja v tamkajšnji gospodarski coni, ki bi potreboval pet megavatov na uro, da se priključi na električno omrežje.
Elektro Maribor je za daljnovod lani pridobil zgolj delno gradbeno dovoljenje, saj se je na nekaterih točkah zataknilo pri urejanju lastninskih zadev oziroma sklepanju služnostnih pogodb z lastniki zemljišč na predvideni trasi. Po izkušnjah Elektra Maribor z gradnjo daljnovoda med Mursko Soboto in Mačkovci niti ni mogoče pričakovati, da bi se investicija začela, preden bo zajeta vsa trasa. Pri investitorju sicer pravijo, da nameravajo daljnovod v dolžini skoraj 28 kilometrov, ki bo povezal razdelilni transformatorski postaji v Murski Soboti in Lendavi, dokončati čim prej. Če bo umeščanje v prostor urejeno, še pred letom 2026. Za projekt je bila namreč pridobljena vsa zahtevana obsežna dokumentacija.
Bo potrebna razlastitev?
»Dokler omenjene povezave ne bo, smo primorani priključitev na električno omrežje vsem večjim investitorjem, tudi v Občini Turnišče, preložiti,« so jasni v Elektru Maribor, kjer pa dodajajo, da se bodo z daljnovodom in z novo razdelilno transformatorsko postajo, ki bo zgrajena v bližini Dobrovnika, razmere za priključevanje večjih odjemalcev in obnovljivih virov znatno izboljšale. »To bo omogočalo v bližini razdelilne transformatorske postaje priključitev večjih enot obnovljivih virov energije, zlasti sončnih elektrarn,« še napovedujejo.
Zaradi blokade, na katero so naleteli v Elektru Maribor, so pomurski župani pozvali državo, naj daljnovod prepozna kot nacionalni projekt, ki je pomemben za razvoj Pomurja, in pospeši vse potrebne postopke, prav tako naj zagotovi čimprejšnjo gradnjo razdelilne transformatorske postaje (RTP) Dobrovnik. Ta je v skladu z razvojnim načrtom Soda ocenjena na 6,1 milijona evrov s predvideno gradnjo v letu 2027. Za gradnjo RTP Dobrovnik je sicer že pridobljeno zemljišče, postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja pa se je začel s pridobivanjem idejnega projekta.
In kaj lahko stori država v primeru daljnovoda? V skrajnem primeru, ko očitno ni mogoč dogovor z nekaterimi lastniki zemljišč na predvideni trasi, jih lahko država razlasti. Javna korist kot predpogoj za razlastitev je namreč pri gradnji javne infrastrukture, kot je daljnovod, gotovo izkazana.
Gospodarska cona v Občini Turnišče brez elektrike
Občina Turnišče je konec leta 2021 obnovila in razširila cesto do poslovne cone ter za projekt, vreden 420 tisoč evrov, pridobila finančno podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj in države v višini 300 tisoč evrov. Prav tako je za potrebe znanega kupca parcele, podjetja Terramar, in morebitnih drugih vlagateljev v poslovni coni spremenila občinski podrobni prostorski načrt, s katerim je omogočila postavitev tudi večjih objektov.Vse to, prodajo zemljišča znanemu kupcu in urejanje gospodarske cone, je občina izvajala v prepričanju, da bo Elektru Maribor uspelo izvesti projekt gradnje 110-kilovoltnega daljnovoda od Murske Sobote do Lendave, ki bi izboljšal oskrbo z električno energijo v turniški občini, s tem pa tudi v gospodarski coni. Načrti za postavitev daljnovoda so bili namreč pripravljeni že pred več kot desetimi leti, Elektro Maribor pa je začetek gradnje napovedoval v drugi polovici leta 2021.
Terramar je zahtevek za izdajo gradbenega dovoljenja za postavitev proizvodnega objekta vložil junija 2021, vendar mu ga upravni organ še vedno ni izdal, tudi zaradi neustrezne oskrbe območja z električno energijo.