Gimnazija je vrata odprla 1. septembra 1963. Kot je na današnji novinarski konferenci povedal ravnatelj Zvonko Kustec, so se v gimnazijo sprva vpisovali predvsem učenci iz desnega brega Mure, v nekaj zadnjih desetletjih je začelo prihajati tudi vse več dijakov z levega brega. "S programi gimnazije, predšolske vzgoje in umetniške gimnazije pokrivamo celo Pomurje, z umetniško gimnazijo smo dobili tudi dijake izven regije," je dodal.
V vseh teh letih je GFML, vključno z letošnjo generacijo, zaključilo več kot 5400 maturantov. 4504 je bilo tistih, ki so se izobraževali v splošni gimnaziji, 844 v programu predšolska vzgoja in 81 v programu umetniška gimnazija.
Kustec je izpostavil, da so se v minulih letih dogajali tako vzponi kot padci, zadnje težko obdobje je bilo predvsem v času epidemije covida-19. Najpomembnejše dogajanje bo predstavljeno v zborniku Naših zadnjih let, ki bo izšel v tem jubilejnem letu.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(V premislek) Pomembno je, kako živimo zdaj - ker za jutri nihče ne jamči
Kako je pravično, da nas trenutek slabosti, morda niti ne naš, stane vsega?
Visoki obletnici šole bo posvečenih tudi več dogodkov. Prvi se je že zgodil, ko so aprila na šolskem travniku zasadili potomko najstarejše trte na svetu. Nadalje dijaki 3. letnika umetniške gimnazije pripravljajo 60 kratkih, 60-sekundnih filmov in v četrtek se bosta začela festival Student Cuts ter tradicionalni kulturni maraton. Osrednja prireditev bo svečana akademija, 14. oktobra, v ŠIC Ljutomer, ki ji bo sledilo srečanje in druženje vseh generacij GFML.
Ta teden se bo pričel kulturni maraton, ki je letos dobil novo podobo, predvsem na vsebinskem področju. Pomočnik ravnatelja in koordinator maratona Franc Čuš je povedal, da je bil prvi kulturni maraton organiziran leta 1998 na pobudo Cilke Jakelj. Nekdanja profesorica je letos umrla, zato so se odločili, da maraton ne posvetijo le 60-letnici gimnazije, ampak tudi spominu nanjo in njenemu doprinosu, da se je kulturni maraton ohranil vse do danes.
Začel se bo ta četrtek z odprtjem festivala Student Cuts, nato pa se bo do 23. junija zvrstilo več kot 25 dogodkov, v katere bodo vključeni vsi dijaki iz vseh izobraževalnih programov. Po besedah Čuša gimnazija sodeluje tudi z drugimi institucijami, zato bodo nekateri dogodki potekali tudi na drugih lokacijah. Dijaki bodo denimo sodelovali na Maratonu treh src, pri obletnici Doma Lukavci, Grossmannovem festivalu. Kulturni maraton se bo sklenil 23. junija z zaključno akademijo Odsev, na kateri bodo povzeli dogajanje celoletnega procesa in izpostavili uspehe dijakov in njihovih mentorjev.
Kot že omenjeno, se v četrtek prične filmski festival Student Cuts, v katerem poleg GFML sodelujejo še Gimnazija in umetniška gimnazija Ljubljana in Umetniška gimnazija Nova Gorica. Namenjen je povezovanju mladih, ki jih združuje ljubezen do umetnosti in filma. Z njim želijo mladim omogočiti, da se njihovi filmi vidijo v širši javnosti, da se ustvarjalci družijo, da imajo dostop do ustvarjalnih smernic vrstnikov širom sveta že v času šolanja.
Ludvik Rogan, koordinator festivala, je izpostavil, da je bilo letos prijavljenih 2452 filmov iz sto držav, predvajalo pa se bo 121 izbranih filmov iz 39 držav. Pri izbiri filmov so sodelovali tudi dijaki umetniške gimnazije, kar je po njegovem mnenju dobra izkušnja zanje. Filmi bodo razvrščeni v pet kategorij, in sicer so to igrani film, dokumentarni film, animirani film, eksperimentalni film in future talents. V vseh bodo podelili nagrado za najboljši film, ki ga bo izbrala strokovna žirija v sestavi Tine Ščavničar, ki trenutno deluje v Parizu, novinarke in nagrajene dokumentaristke Irene Bedrač in večkrat nagrajenega režiserja in direktorja fotografije Darka Heriča. Letošnja novost je, da bo dijaška žirija podelila dodatna priznanja in diplome v kategoriji future talents.
Rogan je spomnil še na to, da se je del festivala že zgodil. Marca je namreč v Novi Gorici potekal gledališki festival Uprizoritvene akcije. Slovesnost s podelitvijo nagrad bo v četrtek, v živo si jo bo možno ogledati na povezavi www.studentcuts.si.