Kot pojasnjujejo na Arsu, je odklon temperature zraka od povprečja primerjalnega obdobja 1991-2020 znašal 1,4 stopinje Celzija, kar je za 0,6 več od lanskega junija. Letošnji se tako umešča med šest najtoplejših od leta 1950.
V tem obdobju sta bila najtoplejša junija 2003 in 2019 z odklonoma 3,4 in 3,3 stopinje Celzija, najhladnejši pa je bil junij 1962, ko so bile temperature v povprečju nižje za 3,7 stopinj Celzija. Zelo hladni so bili še juniji v letih 1974, 1985, 1989, 1956 in 1975, vsi z negativnimi odkloni nad tri stopinje.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) V Murski Soboti spet zadišalo po gibanici in šunki
V središču Murske Sobote je danes potekal 14. Festival prekmurske šunke in prekmurske gibanice, seveda so ponudniki razvajali tudi z drugimi lokalnimi dobrotami. Dogodek po besedah organizatorjev vsako leto obišče vse več obiskovalcev. Namen festivala je promocija dveh zaščitenih prekmurskih izdelkov šunke in gibanice ter dvig zavesti o njihovem pomenu v lokalnem in širšem slovenskem prostoru. Fotografije: Diši po Prekmurju/FACEBOOK.
Geografske variacije v temperaturi: Primerjava regij v Sloveniji
Kot poudarjajo na Agenciji RS za okolje (Arso), je bil letošnji zelo topel junij predvsem posledica toplih noči in juter, na ravni države je bilo povprečje dnevne najnižje temperature četrto najvišje od leta 1950. Mesec je bil temperaturno gledano najbolj izstopajoč v vzhodni polovici Slovenije, kjer je bil odklon med 1,5 in 2,1 stopinje, na Gorenjskem in Notranjskem je odklon znašal med 1 in 1,5 stopinje, na Primorskem pa večinoma pod eno stopinjo Celzija.
Letošnji šesti mesec v letu tako nadaljuje trend vse toplejših junijev, ki se je začel v 80. letih prejšnjega stoletja. Trend naraščanja temperature je zelo izrazit, saj so se v štiridesetih letih juniji ogreli za skoraj štiri stopinje Celzija. Tako izrazit trend je deloma posledica trenda zmanjšanja višine padavin in večanja osončenosti, saj so topli juniji praviloma suhi in sončni, so pojasnili na Arsu.
Rast temperature in padavin v Sloveniji
Sicer pa je letošnji junij po njihovih podatkih že 13. zaporedni mesec s pozitivnim temperaturnim odklonom glede na primerjalno obdobje 1991-2020, tako dolgega niza nadpovprečno toplih mesecev pa vsaj od leta 1950 še ni bilo. Obdobje od julija 2023 do junija letos je tako doslej najtoplejše 12-mesečno obdobje na ravni države.
Hkrati je bila nadpovprečna tudi količina padavin, ki letošnji junij uvršča približno med tretjino najbolj namočenih v obdobju od leta 1950. Najbolj namočena sta bila junija 1956 in 1974, medtem ko je bil najbolj junij.
Tudi sicer je bilo zadnjih 12 mesecev v Sloveniji precej namočenih, saj so bili podpovprečno namočeni le september, februar in april.
Manj namočeno od povprečja je bilo junija v Slovenski Istri, južnih Julijcih, na ribniškem, grosupeljskem in velenjskem območju ter v Pomurju. Nasprotno je bilo v okolici Snežnika, v pasu med Krasom in Ljubljano, v Zgornjesavski dolini, v pasu med Celjem in Metliko ter na Dravsko-Ptujskem polju mokro, ponekod zelo mokro ali celo izjemno mokro.
Snežne razmere so bile v najvišjih delih visokogorja junija običajne do podpovprečne, saj je preostanek spomladanske snežne odeje v večinoma nadpovprečno toplem vremenu dokaj hitro kopnel. Na Kredarici je bil zadnji dan s snežno odejo 24. junij, kar je v okviru normalnih vrednosti v zadnjih 20 letih, dodajajo na Arsu.
Kljub nadpovprečnim temperaturam pa je bil letošnji junij podpovprečno sončen.
Trajanje sončnega obsevanja je bilo na državni ravni od povprečja nižje za osem odstotnih točk, kar mesec uvršča med približno 23 najmanj osončenih od leta 1961. V tem obdobju je bil najmanj osončen junij leta 1975, najbolj pa junij 2021.
Junij 2024 je tako že četrti letošnji mesec s podpovprečnim številom sončnih ur. Poleg zelo sončnega januarja je bil nadpovprečno osončen le še april, so še sporočili iz Arsa.