Likovna umetnost ima v Gornji Radgoni že dolgo, večdesetletno tradicijo. Zaradi želje takratnih mladih likovnikov po novih načinih likovnega izražanja je bilo 20. oktobra 1998 ustanovljeno Likovno društvo Gornja Radgona, ki letos tako zaznamuje 25-letnico delovanja. Ustanovil ga je Zlatko Šajhar, fotograf in popotnik, ki je društvo vodil deset let. Za njim je vodenje prevzela Eva Žula, po treh letih pa Tatjana Mijatović, ki je na čelu društva ostala osem let. Od leta 2019 ga vodi Dana Štrucelj, upokojena vzgojiteljica, ki je na gornjeradgonski likovni sceni prisotna že vse od leta 1979.
Znanje bogatijo z ekskurzijami
V društvu je danes 35 članov, ki prihajajo tako iz Gornje Radgone kot tudi iz Lendave, Ljutomera, Radenec in Murske Sobote, delujejo pa v različnih skupinah. V eni pod vodstvom Tamare Špitaler Škorić ustvarjajo začetniki, tisti, ki spoznavajo likovno umetnost, druga skupina pa so tisti, ki že dlje časa aktivno ustvarjajo na različnih področjih, vse od slikarstva, fotografije, kiparstva, grafike itd. Posebno pozornost namenjajo umetnikom s posebnimi potrebami, ki večkrat sodelujejo z društvom. Velikokrat na pomoč priskočijo dijaki in študenti, ki starejšim kolegom pomagajo pri organizaciji dogodkov ali snemanju kakšnega krajšega filma. »Člani našega društva imajo možnost pridobiti širše znanje iz vseh vrst umetnosti, saj medse večkrat povabimo mentorje, akademske slikarje, fotografe in druge. Hvaležna sem predvsem lokalnim, ki se vedno odzovejo, to sta akademski slikarki Saša Bezjak in Aleksandra Fekonja, mentorje pa iščem tudi širše – take, ki so dobri in imajo pedagoško žilico, da torej znajo predati znanje,« pove Dana Štrucelj. Posamezniki, ki so k ustvarjanju pristopili študijsko, so šli še nekaj korakov naprej. S svojimi deli se udeležujejo raznih tekmovanj, na katerih so tudi zelo uspešni. Lani so bila tako dela petih članov Likovnega društva Gornja Radgona uvrščena med 55 izbranih od skupno 430 poslanih na državno tematsko razstavo Videz tipnega, ki jo pripravlja JSKD. Taki dosežki, pravi Štrucljeva, kažejo, da delajo dobro, to potrditev pa je dobivala tudi na sestankih Zveze likovnih društev, ki je lani sicer razpadla. »Ugotovila sem, da je naše društvo drugačno, da imamo kakovost. Pa to ni zgolj moja zasluga, temveč je zasluga tudi vseh mojih predhodnikov in njihovega dobrega dela.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(KAVČ #15) Nika Kovač: "Redko sem očarana, doma so me učili, da moram biti kritična – še posebej do politikov"
Sociologinja, antropologinja in vodja Inštituta 8. marec je postala sinonim za gibanja, ki spreminjajo družbo – od pravic žensk in enakopravnosti do pitne vode, medijske svobode in volilne participacije.
Znanje bogatijo tudi s strokovnimi ekskurzijami. Lani so obiskali bienale v Benetkah, leto prej so bili v Cukrarni, letos pa je v načrtu ekskurzija na Dunaj. »Namen je, da člani vidijo, da je svet umetnosti širok. Ob ekskurziji bomo letos sodelovali še s skupino likovnikov iz Beograda, gre za umetniško skupino Muzej Štafelaja, ki jo vodi akademska slikarka Jasna Opavski. Oni bodo prišli za nekaj dni k nam, mi pa k njim,« pove Dana Štrucelj.
Vsako leto pripravijo likovno kolonijo, ki traja tri dni in kamor poleg članov društva povabijo še kakšnega gosta iz Slovenije ali tujine. Lanska kolonija je bila posvečena Jožetu Plečniku. S tem namenom so izvedli ekskurzijo v Bogojino, nato pa ustvarjali pod mentorskim vodstvom akademskega slikarja Lojzeta Adamljeta. Udeležencem kolonije, ki se ukvarjajo s fotografijo, je na koloniji svetoval fotograf Branimir Ritonja. Dela, nastala na koloniji, bodo razstavljena v državnem zboru, na termin pa še čakajo.
Odprti za sodelovanje
Društvo je zelo močno vpeto v lokalno okolje. V domu kulture večkrat letno pripravijo razstave, stalna termina sta oktober, ko se odpre sezona razstav, in kulturni praznik februarja. Letos so začeli intenzivno sodelovati tudi z Radgonskimi goricami. Tako so v RG bistroju trenutno na ogled slike Danile Krpič, kipar Leopold Methans pa razstavlja kipe v Domu penine.
Sodelujejo tudi z Domom upokojencev Gornja Radgona, Mladinskim centrom Gornja Radgona in Zavodom Vitica, kjer pripravljajo delavnice za odrasle in otroke, za sodelovanje se dogovarjajo tudi z gornjeradgonsko knjižnico, kjer nameravajo prostore opremiti s svojimi slikami, od vsega začetka pa sodelujejo tudi z Mačjim mestom v Radencih. Lani jih je Kultprotur povabil k izvedbi projekta Škarpe v Gornji Radgoni, v katerem so s poslikavami škarp na sodoben način predstavili znamenitosti Gornje Radgone. »Že nekaj časa načrtujemo svoje delavnice za otroke in mislim, da bomo to idejo uspeli uresničiti letos, prav tako pa začenjamo letos sodelovati z Nano Irgolič v trajnostno naravnanem projektu Radgona brez odpadkov,« našteva Štrucljeva, ki pravi, da so v društvu odprti za sodelovanje s komer koli.
Ob ustvarjanju se člani radi tudi družijo in tako se bodo po novem srečevali na 14 dni, sicer pa prostore društva na Partizanski cesti 11 uporabljajo tudi tisti posamezniki, ki doma nimajo prostora za ustvarjanje. Prostore najemajo od Občine Gornja Radgona in, kot pravi Štrucljeva, se zavedajo, da za vsako društvo ni samoumevno, da ima svoje prostore. Prav zato namenjajo pozornost temu, da jih ustrezno vzdržujejo. Najmanj dvakrat na leto jih počistijo, pobarvali so okna, lani pa kupili klimatsko napravo, da je pozimi prijetno toplo, poleti pa dovolj hladno.
Letošnji jubilej nameravajo proslaviti z dogodkom, s katerim se bodo na sproščen način predstavili mladim in starejšim, ki jih morda še ne poznajo, o podrobnostih izvedbe pa se še dogovarjajo.