Knjižnica - Kulturni center Lendava je izdala novo, že 26. številko multikulturne strokovno-družboslovno-literarno-umetnostne revije Lindua. Odgovorna urednica Ines Varga je v uvodniku poudarila, da se trudijo, da bi bila revija aktualna in neke vrste ogledalo časa, v katerem živimo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Budimpešta znova razburila z zemljevidom Velike Madžarske
Stalni predstavnik Madžarske pri zvezi Nato je kolegom ob koncu leta delil publikacijo, v kateri so zemljevidi Velike Madžarske. Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman je potezo označil za nesprejemljivo. Na slovenskem zunanjem ministrstvu (MZEZ) pa so za STA poudarili, da na prvo mesto postavljajo mednarodno priznane meje držav.
V reviji so tako dokumentirani kultura, spomini, znanje, dosežki, pomembne obletnice, pomembne/znane osebnosti Lendave. Kot je to že v navadi, so poudarek dali tudi družbenemu pomenu. Vargova se je navezala še na teden splošnih knjižnic, ki smo ga zaznamovali konec minulega meseca in ki opozarja na vlogo knjižnic pri razvijanju branja, pismenosti, ustvarjalnosti, uporabe sodobnih tehnologij ter pridobivanju znanj o aktualnih temah v družbi. »In prav takšno nalogo ima tudi revija Lindua,« meni bibliotekarka lendavske knjižnice.
Več o svoji osebni plati
Revija Lindua na 128 straneh prinaša prispevke številnih avtorjev v slovenskem in madžarskem jeziku. V rubriki Osebnosti je besedila pisalo pet avtorjev. Lajos Bence je pisal o umetniku Štefanu Galiču. Deset let po smrti Elizabete Fürst, dekliško Deutsch, Dolnjelendavčanke, ki je preživela holokavst, so v njen spomin prvič v slovenskem jeziku objavili njeno pričevanje. Avtor zapisa, ki je originalno nastal leta 2004, je Laszlo Göncz. V pogovoru mu je zaupala, da je 26. aprila 1944, ko so k njeni družini prišli žandarji in sporočili, naj se pripravijo na daljšo pot in zapustitev doma, dojela, da jih bodo internirali. Sprva so jih odpeljali v Čakovec, od tam v Veliko Kanižo. Sledil je prevoz v koncentracijsko taborišče Auschwitz - Birkenau. Tam je izgubila sestro, še prej očeta. Fürstova je bila v taborišču z drugimi izbrana za prisilno delo, spravili so jih v vagone in jih odpeljali v Gelsenkirchen, kjer so najpogosteje pospravljali in čistili ruševine. Stanovali so v barakah in nekega dne so tiste, v katerih so bivale ženske, bombardirala ameriška letala. Kot je pripovedovala, je več kot štiristo žensk umrlo, njej se je uspelo rešiti.
Gabriela Zver je v intervjuju predstavila zakonca Suzanne Kiraly Moss in Ferenca Kiralya. Ona je slikarka, on kipar, bralcem pa sta razkrila več o svoji osebni plati, kako vidita Lendavo in tamkajšnje ljudi. »Sta človeka, od katerih se lahko učimo, imata take izkušnje, kot jih drugi verjetno nimajo, saj imata posebno življenjsko pot … in sta še zmeraj aktivna umetnika,« ju je opisala avtorica. Brigita Farkaš si je za sogovornico izbrala arhitektko, oblikovalko in ilustratorko Alenko Bošnak Miklavžin. Gre za Lendavčanko, ki že več kot 30 let živi in dela zunaj regije, natančneje v okolici Grosupljega. Zadnji v nizu pa je objavljen pogovor z ravnateljico Glasbene šole Lendava Evo Bažika in učiteljico baleta Vanesso Kreslin, ki ga je opravila Szerena Jambor Bence.
O slovenščini
Naslednja je rubrika Eseji, študije, kritike, kjer svoja dela predstavljajo štirje avtorji. Martina Lebar je svoj prispevek naslovila Konstrukcija madžarske manjšinske identitete s pomočjo Pomurskega madžarskega radia. Rebeka Šabjan je napisala prispevek Skozi igro do jezika, v katerem opisuje sporazumevalno zmožnost kot enega od temeljnih pogojev za obstanek človeštva. Tematizirala je vpisovanje učencev z enojezičnega madžarskega območja na dvojezične, slovensko-madžarske osnovne šole ob meji in ugotavljala, kako tem učencem olajšati situacijo in jim omogočiti čim hitrejše ter lažje usvajanje novega jezika, ki je zanje sprva tuji jezik. Kot je zapisala v publikaciji, je eden od glavnih vzrokov vpisa pomanjkljivost madžarskega šolskega sistema. Ena od poti za usvojitev novega jezika pa je lahko igra, saj imajo te tudi vzgojno vlogo. »Didaktične igre so zanesljiva pot pri usvajanju besedišča. So kot bližnjica do zanesljiveje in trajneje usvojenega besedišča, tudi v primeru tujega jezika. Učenec skozi igro nezavedno, spontano, posledično tudi hitreje pridobiva besedišče, ki ga je kasneje ob pravi motivaciji sposoben uporabiti v govornih situacijah,« je zapisala in dodala, da mora biti glavni cilj iger zanos.
Gabriela Zver iz Dvojezične srednje šole Lendava je v letošnji številki objavila nadaljevanje lanskega prispevka Slovenščina, kdo bo tebe ljubil? Spomnimo, da je v prvem delu pisala, kako dijaki manj berejo kot včasih in da več berejo v tujem jeziku. Dijaki so si tako delali slovarček, v katerem so zapisovali slovenske besede, katerih pomena ne poznajo. Ob koncu so pisali preverjanje znanja, v katerem so morali k besedam zapisati njihove razlage. V letošnjem drugem delu je Zverova ugotavljala, ali je navdušenje kaj upadlo, saj te aktivnosti nadaljujejo tudi v tem šolskem letu, in ali ima umetno širjenje besedišča dolgoročni učinek. Ugotovila je, da dijakom postaja angleščina neke vrste druga materinščina, prvi pravi materni jezik pa postaja jezik, v katerem se v živi komunikaciji samo še mučijo. Veliko namreč uporabljajo sleng. Avtorica je izdelala seznam najpogostejših napak dijakov in učiteljev in si želi, da v šolskem letu odpravijo vsaj pet napačno rabljenih besed.
Judit Zagorec Csuka je pisala o Miklosu Zrinyiju.
Številne zanimivosti
V literarnem delu revije Lindua so zbrana prozna dela in poezija domačih in madžarskih avtorjev. Prebrali boste lahko trinajst del. V naslednji stalni rubriki Recenzije sta svoj del prispevala Lajos Bence in Csider Sandor. Revijo zaokrožuje obsežna rubrika Zanimivosti. Umetnostni zgodovinar Lazlo Kostyal je denimo pisal o likovnih delih iz Županije Zala v Lendavi, Sanja Bogdan Horvat je svoj prispevek posvetila 20-letnici delovanja gledališke in koncertne dvorane Lendava, Franc Horvat Meštrovič je predstavil paraolimpijca Franca Šimoniča. Klaudija Sedar se je dotaknila 90. obletnice zgraditve evangeličanske cerkve v Lendavi, prebrali pa boste lahko tudi zapise Atille Pisnjaka, Laszla Nemesa, Judit Zagorec Csuka, Mihe Štampaha in Petra Soosa.
Letošnjo številko revije Lindua na naslovnici krasi izbor likovnih del.