(Delitev sredstev DRR) Lista B le pesek v oči

Vročo temo, ki jo je slutiti v ozadju, je s pojasnili dodatno ogrel Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota (RCMS).

Zasuk v smeri države
Dejal je, da so bile za izvedbo DRR izdane odločbe za vse odobrene projekte, v skupni vrednosti približno 60 milijonov evrov, in da je s tem tudi izvedba razvojnega mehanizma končana. Tako tudi ni več pravne podlage za odločanje o razporeditvi ostankov sredstev, je še povedal Kar. Zato je županskemu zboru predlagal, naj pozove službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko (SVRK), da ostanek sredstev najprej ugotovi oziroma formalno potrdi in potem zanj objavi javni poziv. S tem bi občine tudi dobile možnost odločanja o tem, za katere projekte bi namenile denar. Teh projektov je v regiji več, je še pojasnjeval Kar, in naštel kolesarske steze, poslovne cone, vodovod in drugo.

Aleš Cipot

Vročo temo, ki jo je slutiti v ozadju, je s pojasnili dodatno ogrel Bojan Kar, direktor Razvojnega centra Murska Sobota.

Franc Horvat, župan Občine Tišina, je nato predlagal dopolnitev sklepa s pozivom državi, da se v prihodnje natančno določijo pravila glede ostanka sredstev, ki da morajo ostati v regiji, in da se pravila igre potem ne spreminjajo več. Breščakova pa je predlagala dopolnitev, da regija pošlje pristojnim na državni ravni jasen signal, da podpira financiranje projektov z liste B dogovora o razvoju.

Ključ za delitev že bil pripravljen
Opisano dogajanje na seji sveta razvojne regije je bistven odmik od že sprejetih sklepov, da se ostanek sredstev iz dogovora nameni regijskim projektom, uvrščenim na listo B, za katere je bil že tudi pripravljen predlog delitve. Občini Radenci bi za gradnjo čistilne naprave s hidravličnimi ukrepi na kanalizacijskem omrežju pripadal 32,32-odstotni delež ostanka sredstev, Občini Črenšovci za odvajanje in čiščenje komunalne vode 22,56-odstotni, Občini Odranci prav tako za odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode 7,52-odstotni, nadgradnji čistilne naprave Dobrovnik 7,52- in Občini Ljutomer za kanalizacijsko omrežje Kamenščak prav tako 7,25-odstotni delež.

Kako se je ostanek sploh ustvaril in ali res gre za 1,7 milijona evrov? »Ugotovljeni ostanek izhaja iz primerjave dodeljenih sredstev v okviru podpisanega DRR in izdane odločitve o podpori za projekt nadgradnje pomurskega vodovoda sistema B s strani SVRK,« je za časopis Vestnik pojasnil Bojan Kar. Predvideva tudi, da je prišlo do znižanja celotne vrednosti projekta, kar pomeni tudi nižjo vrednost upravičenih stroškov in nižjo vrednost sredstev iz DRR. Natančni razlogi za nižjo vrednost omenjenega projekta RCMS niso znani.

Zakaj se ostanek avtomatsko ne nameni za izvedbo komunalnih projektov, ki so na seznamu B dogovora? Direktor RCMS pojasni, da so projekti odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih voda s seznama B rezervni projekti regije, ki predstavljajo le identifikacijo potreb regije po posameznih prednostnih naložbah. »Ti projekti niso sestavni del podpisanega dogovora o razvoju pomurske razvojne regije.« 

Samo če bi kateri občini »spodrsnilo«
Za izvajanje projektov z liste B bi morala biti izpolnjena dva pogoja, še pojasnjuje Kar. Prvi se nanaša na razpoložljiva sredstva, ki bi ostala, če se kateri od projektov ne bi izvajal. To pa se ni zgodilo, saj so vsi prijavitelji prejeli odločbe SVRK o potrditvi operacije. Drugi pogoj pa se nanaša na postopek DRR, ki ga je novembra 2017 objavilo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Ta se je formalno končal decembra 2020, torej z zadnjim rokom za oddajo vlog za neposredno potrditev. »Kar pomeni, da ne obstaja formalni okvir za umeščanje novih projektov v okvir tega mehanizma,« je še pojasnil Kar. Dodal je: »Vsekakor želimo, da ostanek razpoložljivih sredstev ostane v regiji in se nameni za regijske projekte na tako imenovani listi B. Vendar ta trenutek nimamo jasnega odgovora države oziroma aktualnega pravnega okvira, kako jih bo mogoče realizirati za te namene.«

Nataša Juhnov

Bojan Kar

Z drugimi besedami to pomeni, da bi si občine lahko delile samo tisti presežek, ki bi nastal, če bi kateri pri izvedbi njenega projekta »spodrsnilo«. Ostanek, ki je nastal zaradi zbijanja cene pri izvajalcih projekta nadgradnje vodovoda sistema B, pa je stvar države. In še, da je za morebitne spremembe zadnji vlak odpeljal konec decembra.

Dogovor star eno leto
Toda župani občin, ki so s komunalnimi projekti pristali na listi B dogovora, so prinesli na dan sklepe sestanka, ki ga je septembra lani sklical prav RCMS, bil pa je namenjen vprašanju delitve ostanka sredstev pri projektu nadgradnje pomurskega vodovoda sistema B. Dogovorili so se, da RCMS zbere podatke o pripravljenosti projektov občin za izvedbo ter o višini ostanka sredstev, nato pa se pripravi predlog delitve. O znesku se takrat še nismo mogli pogovarjati, pravi Daniel Kalamar, direktor družbe Vodovod sistema B.

Nataša Juhnov

Daniel Kalamar

Glede izvora presežka je bil Kalamar veliko jasnejši. Povedal je, da ne gre za ostanek, ki bi nastal zaradi črtanja vodarne v Murski Soboti in spremembe projektne dokumentacije za nadgradnjo sistema B, ampak za razliko med ocenjeno vrednostjo projekta, kot jo je dal projektant, in dejansko, torej izpogajano vrednostjo za izvedbo projekta po razpisih. »Še vedno je odprt eden od razpisov in zato še ne vemo, kateri ponudnik bo izbran. Pri izbiri prvega bo razlika lahko še večja, če bo izbran drugi, pa bo razlika in s tem ostanek takšen, kot ste omenili,« je še dejal Kalamar.

Preberite še

Odpri v novem zavihku

Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo

Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.

Vprašanje, zakaj ostanek sredstev ne pripada projektom na listi B iz dogovora o razvoju regije, smo poslali na ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, prav tako vprašanje, zakaj o delitvi tega ne odloča regijski organ, in dobili naslednji odgovor. 

Ministrstvo pravi: regija  sama nima presežka, glede katerega bi odločala 

V povabilu za dogovor za razvoj regij je bila preglednica s predstavitvijo obsega sredstev evropske kohezijske politike za drugo povabilo regijam za pripravo dopolnjenih dogovorov po posameznih virih sredstev in kohezijskih regijah (zneski so v milijonih evrov), ki jo pripenjamo spodaj.

Iz preglednice je razvidno, da je 260,33 milijonov evrov dodatnih pravic porabe. Vse regije so v času določanja regijskih kvot razpoložljivih sredstev za dogovore dobile del sredstev iz ESRR in KS ter del sredstev iz dodatnih pravic porabe. Slednje pomeni, da ta sredstva niso 100 - odstotno zagotovljena.

Zaradi optimalne porabe EU sredstev na nivoju države članice lahko država članica odobri več projektov, kot je sredstev, saj se hkrati nerealizirana ali delno realizirana sredstva iz odobrenih projektov tekom izvajanja finančne perspektive prerazporejajo na druge projekte. To so te dodatne pravice porabe, oz. načrtovani ostanki. Regija torej sama nima presežka, glede katerega bi odločala.

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo tako nima pravne podlage, niti ne razpolaga z razpoložljivimi sredstvi za sofinaciranje projektov iz Liste B, ker je povabilo zaprto in so izdane vse odločbe iz podpisanih dogovorov za razvoj regij.

Lista B prav tako ni bila sestavni del Dogovorov za razvoj regij oz. projektov, ki so jih prvotno posredovale regije.

Glede odločanja, za kateri projekt se bodo sredstva namenila, je postopek naslednji: regija predlaga projekt, resorno ministrstvo (na primer Ministrstvo za okolje in prostor za vodovod in kanalizacijo) da soglasje in zagotovi sredstva za omenjeni projekt, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo in predsednik Razvojnega Sveta Regije podpišeta dogovor. Regija torej sodeluje pri izboru projektov, tako ali tako sama izbere projekt, saj ga predlaga iz svojega širšega nabora projektov.

Dokončna odločitev pa je vedno pri pristojnem ministrstvu. Kot že povedano, presežka sredstev ni.

Zaradi tega ni možna avtomatska prerazporeditev sredstev na druge projekte. Sredstva ESRR in KS so že porabljena.