Literarni večer sta ob obletnici smrti Miška Kranjca organizirala Društvo Štrk Slovenija in Občina Velika Polana. Na dogodku so sodelovali pomurski pisatelji Feri Lainšček, Štefan Kardoš, Dušan Šarotar in Vlado Žabot. Ti so razmišljali o pisatelju in njegovih literarnih del. Lainšček je bral svoje pesmi, ostali trije pa odlomke iz svojih proznih del, v katerih so jim o preteklosti tako kot Kranjcu na nek način »pripovedovali strici«. Z glasbo so večer popestrili učenci Glasbene šole Lendava pod vodstvom Denisa Zvera.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Miško Kranjec, ki se je rodil leta 1908 v Veliki Polani ter v tem kraju preživel otroštvo in mladost, je vse življenje pisal o ljudeh in naravnem okolju v tem kraju in okolici, kar mu je bilo neizčrpna inspiracija za literarno ustvarjanje. Umrl je 8. junija leta 1983.
V uvodu prireditve je obiskovalce nagovoril župan Občine Velika Polana Damijan Jaklin, ki je povedal, da pisatelj še vedno živi med nami. Živijo njegova dela, spomin na njega, duh na domačiji, živi skozi vse, ki se ga spominjajo in ga tako ohranjajo pri življenju. Pisatelj Dušan Šarotar je dejal, da je na poti z Goričkega v mislih potoval, kakor je Miško Kranjec znal potovati po tej pokrajini s svojimi zgodbami, domišljijo. Kakor mi danes doživljamo in vidimo to Prekmurje, si ga je na nek način namislil, domislil prav Kranjec v svojih delih. Bil je pesnik te pokrajine.
Feri Lainšček je na literarnem večeru povedal, da tudi on sedaj na nek način piše, kar so mu strici povedali. Dodal je, da verjame v pesniško resnico o tem svetu, ki je edina, na katero se lahko zanesemo. Vse resnice na svetu se da prirejati, z njimi manipulirati, pesniške resnice pa se preprosto ne da. Štefan Kardoš meni, da so danes mladi navajeni na zelo kratka besedila, zato vsako besedilo, ki ima zgodbo in je daljše, zanje pomeni problem. V slavističnem aktivu so ugotovili, da dijaki več ne poznajo nekaterih osnovnih slovenskih besed, saj berejo predvsem na mobilnih telefonih v angleškem jeziku. Vlado Žabot je povedal, da ga je Miško Kranjec kot osnovnošolca nagovoril z novelami Na valovih Mure in tista lirika, temačnost reke mu je bila tako domača, da je potem v njegovih delih zmeraj iskal reko. Nobenega socialnega realizma. Nekatere ljudi, ki živijo ob njej, Mura začara, nekaterih pa se sploh ne dotakne.
