Kreftovi iz Kutinec so imeli tradicionalno mešano kmetijo. Izstopali so morda po tem, da so imeli v lasti večjo površino gozda. Kot nam je povedal Franc Kreft, ki se že od leta 1996 ukvarja z gozdarstvom, so imeli deset hektarjev gozda.
Dela v gozdu so tudi njega pritegnila, zato je temu podredil razvoj kmetije. Ko so nabavili gozdarsko mehanizacijo in so bile proste zmogljivosti, je začel dopolnilno dejavnost opravljanja gozdnih del – predvsem spravila lesa. Vzporedno pa je ustvarjen dohodek vlagal v dokupovanje gozda. Zdaj ima v lasti nekaj čez 50 hektarjev gozda. Dela v lastnem gozdu in opravljanje storitev so zahtevala spremembo statusa. Tako se je registriral kot samostojni podjetnik in osnovnemu poslu dodal trgovino z lesom. »Z znanjem in prakso v gozdarstvu se mi je zdelo samoumevno, da skušam les sam unovčiti pri končnem potrošniku. Kakovostno hlodovino prodajamo domači pohištveni industriji. Eden naših večjih partnerjev je Murales, za široko potrošnjo ponujamo drva za ogrevanje v obliki hlodovine ali pa nažagana. Smo pa tudi proizvajalec sekancev, s katerimi oskrbujemo nekaj javnih zavodov. Naj povem, da odkar se ukvarjam s prodajo lesa, v tujino še nismo prodali niti enega kubičnega metra,« je povedal Kreft.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Se nam tudi letos obeta referendum? SDS v boj proti dodatku za izjemne umetniške dosežke
Poslanec Andrej Hoivik pravi, da gre za dodatke za elito, večina upokojencev pa od tega ne bo imelo nič.
Z rastjo obsega del so začeli tudi zaposlovati. Do sredine lanskega leta so imeli zaposlenih šest delavcev. Ob delu v lastnem gozdu so začeli opravljati storitve v denacionaliziranih gozdovih Zichyjevih. Z ukinitvijo koncesij gozdnih gospodarstev in ustanovitvijo državnega podjetja za gozdove se je trg za storitvena podjetja za spravilo lesa odprl. Kreft je opozoril, da to sicer ni zagotovljen kruh sam po sebi. Po nizkih udarcih na začetku, ko so izvajalci storitev bili neizprosen boj za pridobitev posla, se zdaj zadeve počasi urejajo. Kreft je poudaril, da je pri vsakem poslu res pomembna cena, toda na začetku je bilo med ponudniki veliko špekulantov, ki so z nizkimi ponujenimi cenami za sečnjo in spravilo skušali zaslužiti na račun izvajalcev, bolje podizvajalcev, ki so se kar verižili.
Lansko leto je bilo za Kreftovo podjetje po svoje prelomno. Po likvidaciji Gozdnega in lesnega gospodarstva v Murski Soboti se je odločil za zaposlitev 12 proizvodnih delavcev in odkup opreme. »Šlo je za tvegano potezo, saj smo naenkrat zrasli za več kot enkrat. Po drugi strani pa smo dobili ljudi z znanjem in izkušnjami za delo v gozdu. Teh pa danes na trgu dela ni mogoče dobiti. Za nas je bilo pomembno, da smo dobili sodelavce, ki obvladajo vsa dela v gozdu. Če tega ne bi storili, bi ti ljudje verjetno ostali brez dela. Najbrž bi se vsak znašel po svoje, bi pa bila velika škoda, če bi se vse to znanje in izkušnje izgubili. Poleg spravila in sečnje lesa so del našega posla tudi obnovitvena dela v gozdu. Teh je vedno več, čeprav v naših krajih nismo doživeli katastrof kot preostali del Slovenije v iglastih gozdovih, je tudi pri nas vse več pojavov glivičnih obolenj, ki povzročajo škodo v gozdu, in so potrebna obsežnejša gojitvena in obnovitvena dela,« pojasni razloge za zaposlitev Kreft.
Trenutno se zgodba odvija v pozitivni smeri in po Kreftovi oceni posli nakazujejo, da bo dela dovolj. Če pa bo prišlo do sprejetja normativov, ki jih bo moral doseči izvajalec za opravljanje del v državnih gozdovih, bo to ena od njihovih dodatnih prednosti. Zatrdil pa je, da so že zdaj konkurenčni, in kar je še pomembno, kakovostni pri sečnji in spravilu.
