Organizator prireditve je bil Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci. Ob Marko bandi so nastopili še udeleženci dvodnevnega glasbenega tabora Beltinci 2020, folklorna skupina KUD Beltinci, Tjaša Šimonka, Valerija Žalig, vokalna skupina Irmice in ljudske pevke Večernice.
Marko banda so danes: Andi Sobočan (cimbale), Boštjan Rous (klarinet), Miha Kavaš (violina), Slavko Petek (kontrabas) in Željko Ritlop (klarinet). Večkrat z njimi nastopi tudi Tomi Rauch (viola). Z njimi je tokrat pri nekaj skladbah igral tudi Samo Budna (violina), ki je bil skupaj z Andijem Sobočanom, Boštjanom Rousom in Slavkom Petkom pred tridesetimi leti ustanovni član skupine. Nekaj sklad ob spremljavi Marko bande so zapeli tudi Tjaša Šimonka, Valerija Žalig in Irmice.
Obiskovalce prireditve je nagovoril predsednik KUD Beltinci Boštjan Rous, ki je spomnil, da bi te dni moral v Beltincih potekati petdeseti mednarodni folklorni festival, ki je zaradi pandemije odpadel. Kot vsako leto v okviru festivala, so tudi letos pripravili glasbeno delavnico, katere udeleženci so se predstavili na tem glasbenem večeru. Prireditev Ljudska glasbena dediščina so načrtovali v atriju kulturnega doma, a so jo zaradi slabega vremena morali preseliti v dvorano kulturnega doma.
Etnoskupino Marko banda so ustanovili leta 1990 kot podmladek bande Kociper-Baranja in od takrat ohranjajo prekmursko ljudsko glasbeno izročilo. Ob samostojnih nastopih so bili v treh desetletjih veliko na odru tudi skupaj s folklorni skupino KUD Beltinci. Igrajo ljudsko glasbo iz Prekmurja, brez priredb, tako, kot so jih igrali glasbeniki in glasbene skupine prejšnjih generacij. Za njimi so številni nastopi. Prekmursko ljudsko glasbo so predstavljali po vsej Sloveniji, pa tudi v tujini, od mnogih evropskih držav do Argentine, Japonske, Združenih držav Amerike in drugod.
V okviru čezmejnega projekta Ljudska glasbena dediščina (Folk Music Heritage), ki ga je Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci izvajal skupaj s partnerji iz Madžarske in Ljubljane, so raziskovali ljudsko glasbeno in plesno dediščino pokrajin ob Muri in Rabi. Cilj je bil tudi raziskati stoletno prepletanje glasbenih praks obmejnega območja in z digitalizacijo omogočiti dostop do te glasbene dediščine čim širšemu krogu ljubiteljev glasbe.
