Na občinski seji občine Ljutomer, ki je tudi tokrat potekala s pomočjo informacijsko – komunikacijske tehnologije, je županja Olga Karba iz dnevnega reda umaknila točko, v okviru katere bi sprejeli Odlok o podelitvi koncesije na področju javne službe pomoč družini na domu v občini Ljutomer.
Spomenike derazglasili po tistem, ko so že porušeni
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Lelosi obuja duh Mure: V soboškem proizvodnem obratu se obeta več kot 100 novih zaposlitev
Hitro rastoče kamniško podjetje del proizvodnje iz Kitajske seli v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta v Murski Soboti.
Po sprejemu dnevnega reda so se dlje časa zadržali pri sprejetju dopolnitve odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov lokalnega pomena. »Ker so od sprejetja odloka do danes bili porušeni nekateri kulturni spomeniki, je potrebno te spomenike derazglasiti in spremeniti njihov status v Registru nepremične kulturne dediščine pri Ministrstvu za kulturo,« je pojasnila županja. Svetnik Matevž Kaučič je opozoril, da bi Ministrstvo za kulturo in Zavod za kulturno dediščino o svoji nameri rušenja kulturnih spomenikov morala občino obvestiti še pred rušenjem ter tako omogočiti, da svetniki sprejmejo dopolnitev takega odloka že prej. Odlok so sicer soglasno sprejeli.
Prednost tistim, ki se prijavljajo prvič
Sprejeli pa so tudi nov Pravilnik o dodeljevanju finančnih spodbud za razvoj podjetništva v Občini Ljutomer. Sedanji je bil namreč sprejet leta 2016, Ministrstvo za finance pa je na njihovo zaprosilo podalo pobudo, da se ukrep dodeljevanja omenjene pomoči razširi. Občina Ljutomer je tako v okviru skladnosti sheme pomoči ter v sodelovanju z Območno obrtno-podjetniško zbornico Ljutomer in Pomurskim tehnološkim parkom pristopila k pripravi novega pravilnika, ki razširja namen ukrepov pomoči in upravičencev ter upošteva ključne potrebe podjetnikov začetnikov ob samem zagonu podjetja.
Svetnik Tomislav Nemec je na seji predstavil stališče odbora gospodarstvo in turizem, ki je predlagal, da se pripravljeni pravilnik sprejme, a z dopolnitvami. »Prejemnik sredstev mora registrirano dejavnost, na podlagi katere mu je bila dodeljena finančna pomoč, opravljati še najmanj tri leta po dodelitvi finančne spodbude za razvoj. Naj se tudi natančneje določi, kdo opravlja nadzor nad namenskim koriščenjem pomoči, pri merilih in kriterijih javnega razpisa pa se naj upošteva, da imajo prednost pri prejemu sredstev tisti upravičenci, ki še niso prejeli finančnih sredstev za ta isti namen,« je dejal. Kot je pojasnil v nadaljevanju, bi prednost pri dodeljevanju sredstev dali tistim, ki prvič prosijo za nek namen. Županja je ocenila, da je pogojevanje s tremi leti poslovanja glede na »čas v katerem živimo«, prestroga zahteva, pri tem mnenju pa so se ji pridružili še nekateri svetniki.Občinski svet je nato soglasno sprejel pravilnik brez tega pogoja, so pa dodali pobudo komisiji, ki bo imenovana na podlagi pravilnika, da dajo prednost tistim, ki se na razpis prijavijo prvič.
Več v tiskani izdaji Vestnika, ki izide 7. oktobra.