Ko vstopiš v knjižnične prostore v Ljutomeru, dobiš občutek, da poleg knjig izposojajo tudi navdih, prijaznost in domačnost, čeprav ima ljutomerska knjižnica kar nekaj problemov. Direktorica Vesna Laissani sprva pojasni pozitivno plat: »V naši knjižnici se je povečalo število članov, tako imamo zdaj kar 3600 aktivnih članov, zajemamo pa območje s 17.544 prebivalci. V naši zbirki si lahko izposodijo več kot 9000 enot gradiva.« Ponosna je, da povečujejo lastno, avtorsko produkcijo gradiva. »Poleg tega krepimo sodelovanje z drugimi zavodi, saj smo poleg vrtcev, osnovnih in srednjih šol vzpostavili sodelovanje z Domom Lukavci in tamkajšnjo stanovanjsko enoto, gre za projekt Podajamo si roke in rastemo. Sodelujemo tudi z Ozaro, varstveno-delovnim centrom, zapori v Murski Soboti, ljutomerskim domom starejših, Društvom upokojencev Ljutomer in drugimi,« pravi Laissanijeva. Knjižnica ima tudi tako imenovano bralno potovalno malho, ki oskrbuje 50 članov, ki zaradi različnih razlogov ne morejo sami priti v knjižnične prostore. Ob tem imajo še bralno značko za odrasle, dva bralna kluba, projekt Podajamo si roke in rastemo, pripravljajo tudi cikle ruskega filma, predvajajo arhivske filme, k njim lahko pridete na pravljični večer za odrasle, na pravljične ure ali poslušat pravljice pod hrasti. »Že več let nam primanjkuje kadra. Trenutno imamo sedem redno zaposlenih, ena zaposlitev je prek projekta. Poleg tega nimamo prostora – naše knjige so praktično povsod. Na okenskih policah, ena vrsta pred drugo, druga na drugi. Knjige urejamo, kakor se pač znajdemo. Največja težava pa je knjižnično gradivo, saj se je financiranje v zadnjih petih letih zmanjšalo za polovico.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Na slavnostni akademiji nagradili šole, učence in dijake ter mentorje
Murskosoboški regionalni center Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) je v sklopu festivala Inovativnosti, Znanosti in Ustvarjalnosti mladih (IZUM) pripravil slavnostno akademijo. Na njej so podelili priznanja učencem in dijakom za državno tekmovanje iz znanja logike, osnovnim in srednjim šolam so podelili statuse raziskovalnih šol, prav tako so nagradili šole, ki so se najbolj izkazale z razstavljenimi izdelki, ter mentorje.
Laissanijeva opozarja na nujnost reorganizacije. »Rešitve, kar se tiče kadra, so nujne, pa tudi odprava prostorske stiske z novimi investicijami v opremo in zgradbo. Da o povečanju sredstev za gradivo sploh ne govorim. Dajemo velik poudarek domoznanstvu in kulturni dediščini Ljutomera, naša vizija pa je biti institucija vseživljenjskega učenja. Ljudem bi radi ponudili večjo dostopnost do elektronskih gradiv, radi bi se še bolj posvečali in prilagodili tudi ranljivim skupinam, kot so slepi, slabovidni in starejši. Želimo izvajati še več bibliopedagoških in biblioandragoških dejavnosti.« Vsebina splošnih knjižnic se spreminja, saj je knjižnica, tako Laissanijeva, poleg tega, da je prostor učenja, tudi prostor igre, srečevanja in druženja ter navdiha.
Dogodki v knjižnici Ljutomer ob tednu splošnih knjižnic:
V sredo bodo v čitalnici ljutomerske knjižnice predstavili knjižnično publikacijo z naslovom Ljutomer, podobe mesta. V četrtek ob 9.00 bodo v muzejski enoti pripravili čajanko s potopisnim predavanjem Kako potovati za en evro. Predava Izidor Furjan. V petek pa bodo v prostorih knjižnice pripravili priložnostno razstavo z naslovom Dan modrih knjig.
Od 7. januarja 2019 pa bodo v ljutomerski knjižnici »pospravljali« – dva tedna bodo zaprti zaradi inventure, kar se v knjižnicah zgodi le vsakih pet let.
