Ljutomer: Samooskrba je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti

Prvega narodnopolitičnega zborovanja, na katerem so bile bile izrečene zahteve po temeljnih narodovih pravicah, uradni rabi slovenskega jezika in Zedinjeni Sloveniji, se je leta 1868 v Ljutomeru, na takratnem travniku Dragotina Huberja, udeležilo okoli 7000 ljudi. Tabori so v sledečih treh letih zajeli vse slovenske dežele, razen Prekmurja, ki je bilo takrat pod madžarsko upravo.
Prleki smo prvi
»Prleki smo prvi« se je glasil moto sobotne prireditve in praznovanja obletnice. »Ni mišljeno samovšečno ampak vzpodbudno, ker verjamemo da smo tudi Slovenci lahko prvi - pogosto tudi smo, ne le doma, ampak v svetovnem merilu in konkurenci,« se je slišalo po sedanjem Parku 1. slovenskega tabora, kjer se je zbralo veliko število ljudi.

Veliki dogodki narodov se dogajajo na ravni kolektiva
"Taborsko sporočilo takrat in danes vesoljni Sloveniji je, da se veliki dogodki naroda dogajajo na ravni kolektiva, da so in bodo časi, ko obrobje postane center in obratno, da moramo skrbeti za samooskrbo, ki je jamstvo obstoja države, naroda in suverenosti," je dejal dr. Miran Puconja, častni občan občine Ljutomer in velik poznavalec taborskega gibanja. V svojem nagovoru je strnil dogodke iz časa, ko se je ideja o organiziranju tabora porodila in orisal sam dogodek izpred 150. let.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je kot slavnostni govornik v svojem nagovoru poudaril, da ne moremo vedeti, kako bo s slovenstvom in svetom v prihodnjih 150. letih in opomnil, da se je pred 150 leti oblikoval naš prvi narodni program. »Njegovi osrednji zahtevi sta bili zedinjena Slovenija in pravica do uradne rabe slovenščine. Celo iz današnje zgodovinske razdalje je komaj mogoče dovolj močno poudariti važnost teh takratnih sprememb,« je povedal in dodal, da je bilo slovensko taborsko narodno gibanje z vidika legitimnosti programa Zedinjene Slovenije neprecenljive vrednosti. Poudaril je še, da moramo paziti eden na drugega in samostojno državo ter da je vsestranski razvoj državnosti bistven za razvoj našega naroda. »Pred 150 leti je bil v Ljutomeru Tabor in pravi vsenarodni praznik skupnih zahtev in načrtov za prihodnost. Našim vizionarskim in narodno zavednim prednikom smo iskreno hvaležni za to važno dediščino, ki nas je oblikovala,« je zaključil.

Ob tej priložnosti so podelili Taborsko plaketo
Občina Ljutomer enkrat na desetletje podeli taborsko plaketo rojakom za izjemen življenjski prispevek k napredku naroda. Tokrat ga je županja mag. Olga Karba podelila akademiku dr. Stanko Kristlu. Slednji je kot univerzitetni profesor in član slovenske akademije znanosti in umetnosti prispeval v narodno zakladnico znanja in kot arhitekt zaznamoval obliko in uporabnost naše države.

Pubude izrečene 150 let kasneje
Na prireditvi so predstavniki civilne družbe in gospodarstva izrekli tudi pobude za hitrejši razvoj Slovenije. Marija Kralj, predsednica Kluba managerjev in podjetnikov Prlekija, je izrazila potrebo po spremembah na treh točkah: neučinkovitemu javnemu sektorju, neprilagojenemu šolskemu sistemu in spremembi delovno-pravne zakonodaje. Danijel Zelko iz Obrtniške zbornice Ljutomer je predlagal, da se v naslednjih letih pravila poslovanja uredijo po »kmečki pameti« in opomnil, da je potrebno bolje promovirati blagovno znamko Narejeno v Sloveniji in kvaliteto naših izdelkov.

Branko Novak, višji častnik in predsednik PGD Radomerje ter poveljnik civilne zaščite v občini Ljutomer je podal pobudo, da se prostovoljno gasilstvo obravnava še bolj pozorno, predvsem v zakonu o društvih, tako da se posebej opredeli organiziranost gasilstva. Aleš Vaupotič, predsednik odbora izpostave Kmetijsko gospodarske zbornice Slovenije Ljutomer, je opomnil, da je potrebno pomagati kmetu, da bodo imeli večjo varnost dohodkov, ne samo upanje na subvencije. Samo Tuš, predstavnik prizadevanj za ohranjanje narave in predsednik zveze društev Moja Mura, pa je glasno poudaril, da bodo neomajno stali za svojimi besedam »Mure ne damo« in ne bodo dovolili gradenj hidroelektrarn, saj je edina prosto tekoča reka pri nas in je bila pred kratkim razglašena za bioferno območje pod okriljem Unesca.
Predstavnik mladih, Niko Miholič, pa je na predstavnike naše države naslovil besede, da resna nevarnost v letu 2018 niso migrantje, južni sosedje ali drugače usmerjeni, temveč resno nevarnost predstavlja ignorantska drža do znanosti in vremenskih vplivov, ki so posledica onesnaževanja okolja in zahteval, da usmerijo fokus v slednje in s tem poskrbijo za boljši jutri.
Ob sobotnem obeleževanju 150. obletnice prvega slovenskega tabora je v Ljutomeru potekala tudi taborska maša, na kateri je imel pridigo glavni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak.