Ljutomer je letos obeležil obletnico pomembnega dogodka za vse Slovence, ne le za Prleke ali Prekmurce – pred 150. leti se je bil v Ljutomeru zgodil prvi slovenski tabor. Za predstavitev tega pomembnega dogodka je predvsem veliko stvari pripravila Splošna knjižnica Ljutomer; za zaključek obeleževanja Taborskega leta pa so v Galeriji Anteja Trstenjaka v Ljutomeru skupaj z dijakinjami in dijaki Gimnazije Franca Miklošiča pripravili razstavo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Dijaki so obdelali taborsko gibanje na slovenskem iz različnih zornih kotov in so po zaključku svojega raziskovanja – njihova mentorica je bila profesorica Suzana Rauter – napisali seminarske naloge. Dvajset izbranih je knjižnica posebej obdelala in ob vsaki naredila še samostojni pano.
Višji knjižničar Srečko Pavličič: »Priznati moram, da sem bil kar prijetno presenečen nad deli dijakov; temo so namreč obdelali na način, da je aktualna še danes. Iz nje pa je mogoče spoznati tudi, da se Slovenci od takrat kaj bistveno nismo spremenili, da je Ljutomer dobil na pomenu tudi zaradi tabora in pa še mogoče, da aktualizacija slovenskega jezika, besede in naroda ni umrla, ampak je še danes prisotna.«
Gotovo pa je zanimiva tudi trditev, dodaja Pavličič, da je prepirljivost Slovencev še danes takšna, kot je bila takrat, saj so se morali številni taboriti zaradi sporov s sokrajani izseliti iz lastnega kraja; med drugimi tudi taborit Prelog, ki se je iz Ljutomera preselil v Veržej.
