Ljutomerska družba Pomurske mesnine v stoodstotni lasti Franca Podplatnika je v začetku decembra vložila predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Družba, ki se ukvarja z razsekom mesa in proizvodnjo mesnih izdelkov in prodajo teh grosistom in končnim potrošnikom v svojih prodajalnah, je bila ustanovljena leta 1992. V najboljših časih je imela osem prodajaln, danes delujeta še dve – v Ljutomeru in Ormožu. Trenutno ima osem zaposlenih. Ključne spremembe za poslovanje družbe so se zgodile leta 2015. Takrat so imeli poleg lastnih prodajaln v Ljutomeru, Ormožu in na Ptuju v najemu še štiri z mesnimi izdelki v Mercatorjevih trgovinah v Radencih, Križevcih, Ormožu in na Ptuju. Zaradi takratnega obsega prometa so se odločili za posodobitev proizvodnje in se zadolžili pri bankah. Tega leta so se v Mercatorju odločili, da bodo sami prevzeli mesnice v svojih trgovskih središčih in so razdrli najemne pogodbe z njimi. Zaradi tega so izgubili polovico prometa, prihod nemških diskontov na trg je še zaostril konkurenco in povzročil dodaten padec prometa Pomurskih mesnin. V letu 2018 so utrpeli še izgubo zaradi neuspelega projekta prodaje na drobno na ljubljanskem trgu. Pojavile so se težave z likvidnostjo in s tem težave s poplačilom dobaviteljev ter obveznosti do bank. Konec letošnjega septembra je imela družba za 1,2 milijona evrov obveznosti in 711 tisoč evrov izgube.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
2. SNL: "Zlati" gol Igreca v 88. minuti pripeljal Nafto na korak do elite
Na uvodni tekmi 28. kroga druge lige so nogometaši vodilne Nafte v Kranju premagali Triglav, bilo je 1 : 2, in imajo zdaj pet točk prednosti pred drugim Primorjem, ki mora še odigrati svoje srečanje. Po tem krogu ostajata do konca prvenstva samo še dva kroga.
Upajo na soglasje upnikov
V podjetju po izjavah poslovodstva z izplačilom plač ne zamujajo več kot dva meseca, zamujajo pa s plačilom davkov in prispevkov, ki morajo biti obračunani in izplačani hkrati z izplačilom plač delavcem. S poenostavljeno prisilno poravnavo želijo podjetju zagotoviti plačilno sposobnost, upnikom pa poplačilo terjatev pod boljšimi pogoji, kot če bi družba končala v stečaju. Prisilna poravnava ne bo vplivala na prednostne terjatve upnikov, to so plače delavcev in pripadajoči davki ter državna pomoč de minimis, ki znašajo skupno 60 tisoč evrov. Navadnim upnikom, ki jim dolgujejo 709 tisoč evrov, predlagajo, da sprejmejo poplačilo 20 odstotkov terjatev brez obresti v štirih letih po pravnomočni potrditvi poenostavljene prisilne poravnave. Jože Podplatnik iz Pomurskih mesnin pojasnjuje, da so že pred težavami z Mercatorjevimi centri imeli težave pri izterjavi njihovih kupcev. »Pa je šlo za nekoč kar dobre mesarje, ki so zašli v težave.« V Ljubljani so odprli dve prodajni mesti, a se je izkazalo, da nista donosni. »Pri tem je bilo več objektivnih oteževalnih okoliščin, pa tudi nekaj naših napak, predvsem nismo bili finančno zmožni zagotavljati ustreznega blaga.« Pomurske mesnine po besedah Podplatnika največ sodelujejo z domačimi, pomurskimi dobavitelji, nekaj mesa dobijo tudi iz uvoza. Svinjsko meso se je v zadnjem letu, kot pravi, podražilo vsaj za evro po kilogramu, sami pa imajo sklenjene pogodbe z več javnimi zavodi, ki jih ne morejo pretrgati, da bi jih prilagodili novim razmeram, kar jim povzroča dodatne težave pri poslovanju. Ko bodo prejeli sklep sodišča o začetku poenostavljene prisilne poravnave, bodo imeli tri mesece časa, da z upniki dosežejo soglasje glede predlaganega poplačila terjatev. Podplatnik pravi, da za zdaj še ne more potrditi, da bodo upniki s tem soglašali, a kot pravi, srčno upa, da bodo dosegli soglasje.