Rastlinjaki ljutomerskega podjetja PanOrganix se v Sloveniji razprostirajo na 37 hektarih, v Avstriji in Romuniji pa na desetih. Zdaj se bodo z rastlinjaki in pridelavo med drugim širili tudi v Nemčijo in Savdsko Arabijo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
V Nemčiji v mestu Fürstenwalde v okolici Berlina že pridobivajo gradbeno dovoljenje za rastlinjak s površino štirih hektarjev. V Savdski Arabiji, kjer so našli neposrednega investitorja, pa bodo prav tako že letos začeli graditi prvi rastlinjak, je povedal direktor prodaje v družbi Niko Miholič. V obeh objektih bodo gojili solato.
Širitve načrtujejo tudi v Romuniji, kjer bodo že obstoječim dodali še 10 hektarov površin, ter tudi v Avstriji, čisto na novo pa nameravajo s svojo solato zasaditi rastlinjake tudi na Madžarskem in v Srbiji.
Zgodba rasti PanOrganixa se je začela leta 2011, ko je Mario Kurtović, idejni vodja in lastnik podjetja, kupil kmetijo in jo poimenoval Kmetijsko gospodarstvo PanOrganix. Že naslednje leto so največjemu trgovcu Mercator prodali prvi česen. Prav z njim in z ameriškimi borovnicami so tudi začeli svojo dejavnost in oboje prodajajo še danes, ko sta njihova glavna pridelka solata in začimbnice, predvsem bazilika.
Leta 2015 so v Ljutomeru zgradili prvi rastlinjak in začeli sodelovati tudi s pogodbenimi partnerji. Z današnjim imenom so se na trgu začeli pojavljati leta 2017. Danes zanje kooperanti pridelujejo česen in fižol, sami pa gojijo že omenjene pridelke.
Podjetje se za financiranje rasti povezuje z investitorji, na začetku svoje poti so prejeli tudi državna sredstva in sredstva EU. Brez tega jim, pravi Miholič, ne bi uspelo; del razvoja so financirali tudi z bančnimi posojili.
Danes PanOrganix v celotni skupini zaposluje 112 ljudi, s širitvami bo število raslo. Lani je matično podjetje ustvarilo 3,6 milijona evrov prihodkov, kar je petino več kot v 2021.