Logar je sicer dolgoletni član stranke, mnogi pa so ga v preteklosti že videli tudi kot možnega naslednika Janeza Janše na čelu stranke. Na zadnjih predsedniških volitvah se je kot neodvisni kandidat podal v kandidaturo za predsednika države, a v drugem krogu izgubil proti aktualni predsednici Nataši Pirc Musar. Takrat je v prvi izjavi dejal, da "smo na pragu nečesa velikega". Lani je nato ustanovil društvo Platforma sodelovanja, vse od takrat pa so se v javnosti vrstila ugibanja, ali bo morda tako unovčil svoj politični kapital in stopil na samostojno politično pot.
Novembra lani je Logar odstopil z mesta predsednika sveta SDS. Ustanovna članica društva Platforma sodelovanja in nekdanja poslanka SDS Romana Jordan je v tej Logarjevi potezi videla "počasno oddaljevanje" od SDS, medtem ko je Logar tedaj še zagotavljal, da društvo ne bo preraslo v stranko.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(S tribune) Norvežani so krivci za navijaško evforijo
Še sporočilo za NZS: Čeprav so Stožice razprodane, še vedno ne dihajo kot Bežigrad ali mariborski Ljudski vrt.
Decembra lani so iz SDS sporočili, da ocenjujejo, da ni več nikakršnega dvoma, da njihov poslanec Anže Logar ustanavlja svojo stranko, njegove nastope pa odtlej štejejo za stališča stranke v nastajanju. Obregnili so se namreč ob Logarjevo potezo, ko je ob glasovanju podprl začetek postopka za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov.
Izvršilni odbor SDS je februarja poslanski skupini predlagal, da vsi poslanci SDS v sedmih dneh podpišejo izjavo, s katero se bodo zavezali, da bodo do konca aktualnega sklica DZ delovali kot člani SDS in člani strankine poslanske skupine. Logar tega ni storil. Enako sta ravnala poslanca Eva Irgl in Dejan Kaloh. Marca je zato poslanska skupina SDS DZ obvestila o menjavah svojih članov v delovnih telesih DZ. Članstvo so odvzeli vsem trem, trojica pa je odtlej sedeže v parlamentarni dvorani dobila v eni od zadnjih vrst.
V DZ je bil Logar prvič izvoljen leta 2014, trenutno je poslanec tretji mandat. V prvi in drugi Janševi vladi je bil direktor vladnega urada za komuniciranje (Ukom). Med prvim predsedovanjem Slovenije Svetu Evropske unije je bil tudi uradni govorec predsedstva, v tretji Janševi vladi pa minister za zunanje zadeve. Vodil je tudi ljubljanski odbor stranke, po lanskih lokalnih volitvah pa tudi s te funkcije odstopil. Leta 2018 je neuspešno kandidiral za ljubljanskega župana.