Lokalna hrana ni tako lepa, je pa bolj zdrava

Med epidemijo so se okrepili pozivi različnih strani, naj kupujemo in jemo doma pridelano hrano. Tudi kmetijska ministrica Aleksandra Pivec in gospodarski minister Zdravko Počivalšek sta potrošnike že večkrat pozvala k temu. Regionalno stičišče nevladnih organizacij Pomurja je med epidemijo na enem kraju zbralo informacije o lokalnih ponudnikih in pridelovalcih hrane. Kot nam je pojasnila strokovna sodelavka Matejka Horvat, so se odločili lokalne ponudnike iz različnih pomurskih občin zapisati na skupen seznam, ki se sproti dopolnjuje. Poleg tega je na družbenem omrežju Facebook nastala skupina, ki se imenuje Lokalno pomursko. Ta omogoča, da ponudniki predstavijo svojo ponudbo, interesenti pa izvedo, kje najdejo lokalno hrano. »Odziv je kar velik. Vidi se, da ljudje to iščejo in potrebujejo. Opazi se tudi potreba po tem, da se lokalni izdelki promovirajo,« pravi Horvatova. Doda še, da se je dobro zavedati, da je domača hrana domača, najbolj zdrava in najboljša, s tem pa ne nazadnje podpiramo tudi delo ljudi, ki živijo poleg nas. Regionalno stičišče zato poziva k podpori lokalnih pridelovalcev tudi po koncu epidemije. 

So pozivi in večja promocija obrodili sadove in ponudniki lokalnih izdelkov že zaznavajo rast povpraševanja? To smo preverili pri nekaterih lokalnih kmetijah. Jože Rautar iz Veržeja, ki strankam ponuja meso in mesne izdelke, nam pove, da je zaznati nekoliko večje povpraševanje. »V tem času pride več ljudi iz vasi, prodaja se je povečala za 10, mogoče 20 odstotkov. Kajti zdaj ne gredo vsi toliko v velike trgovine in raje pri nas kupijo, če jim kaj zmanjka. Prej pa so se ustavljali predvsem turisti.« Doda, da bi se ljudje morali zavedati pomena domače hrane. Ostaja pa nekoliko skeptičen glede tega, ali se bodo tovrstne prakse obdržale tudi takrat, ko bodo odpravljeni omejevalni ukrepi.

Povečano prodajo in interes so do nedavnega opažali tudi na kmetiji Žižek na Šafarskem. Tako so pred slabima dvema tednoma prodali celotno zalogo jabolk. Mirko Žižek je pojasnil, da je bila rast prodaje od 30- do 40-odstotna. Jabolka so prodajali na samopostrežni tržnici nedaleč od hiše, ponujali so približno kilogramska pakiranja, stranke so se ustavile, plačale, vzele jabolka in šle naprej. »Ta način prodaje je dobro deloval. Mogoče je tako boljše, ker nekateri zaradi kilograma jabolk ne bi hodili k hiši,« še pove. Kako bo z letošnjo letino jabolk, ne ve, saj jih je prizadela pozeba, bodo pa v prihodnjih mesecih Žižkovi začeli prodajati borovnice. »Domača hrana ni tako lepa na oko kot tista s hormoni obdelana zelenjava iz Italije in Španije, je pa bolj zdrava. Mislim, da se bomo počasi začeli tega zavedati, tudi od drugih slišim, da ljudje še hodijo na kmetije in kupujejo na domovih,« poudari kmet s Šafarskega.

Oškodovani, ker ni tržnic

Mira Kebler iz Stavešinec je nekoliko drugačnega mnenja kot prej omenjena lokalna ponudnika. Pravi, da se je pri njej prodaja v zadnjem obdobju bolj kot ne ustavila. Prej je namreč zelenjavo, jajca in druge izdelke prodajala na kmečki tržnici v Gornji Radgoni, ki pa je med epidemijo ni. Pravi, da je občina resda objavila kontakte lokalnih ponudnikov, ki so bili aktivni na kmečki tržnici, vendar učinek ni enak. Nekaj povpraševanja in klicev dobi, a pravi, da so lokalni ponudniki oškodovani, ker ni tržnic. »Prodajam tudi sadike zelenjave, nekaj stalnih strank sicer pride na dom, ampak tega je dosti tudi po zadrugah in si ljudje lahko kupijo tam.« Kot pravi, je prodajala bolj majhne količine, ampak je bil to za manjšo kmetijo vseeno neki dohodek. »Naj samo vse to mine, pa bomo tudi na ta majhni minus pozabili,« še pristavi.
»O povečanju prodaje bi težko govorili. Res je, da v tem času prodamo več naših izdelkov po spletnih tržnih kanalih, zato pa jih ne prodamo neposredno na tržnicah. Verjetno bo moralo preteči več časa kot en mesec za realno oceno prodaje in povpraševanja,« pa pravijo na kmetiji Dervarič v Žižkih, kjer pridelujejo eko sokove in marmelade, bučno olje, z junijem pa bodo v ponudbo dodali še eko borovnice in druge vrste svežega sadja.

Zaznali so povečano povpraševanje po svežih pridelkih, na primer po borovnicah, ampak dejansko stanje bo znano šele junija. Matej in Mateja Dervarič še pravita, da je treba ljudi ozavestiti o tem, da je pri nas še vedno skoraj vsa hrana pridelana v zemlji in da solata na raste iz tablet. »Naša kmetijska zakonodaja je tudi ena strožjih v Evropski uniji, predvsem glede uporabe zaščitnih sredstev, s tem je tudi naša hrana bolj zdrava,« navedeta še eno od prednosti lokalno pridelane hrane. O ukrepih s področja kmetijstva v prvem svežnju protikoronskega zakona menita, da nekateri problemi so zajeti, vendar ne vsi. Po njunem mnenju je spodbudno, da bi bilo 50 odstotkov živil, ki jih naročijo javni zavodi, slovenskega porekla, vendar se obenem pri tem poraja vprašanje, kako bo s kontrolo dobave.