Moravske Toplice so bile ob ustanovitvi nekakšna umetna tvorba. V davni preteklosti so na območju sedanje moravske občin bile tri občine – Martjanci, Bogojina in Prosenjakovci.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Šlo je manjše občine, saj je sedanja občina ena redkih, ki izpolnjuje vse zakonske kriterije za ustanovitev občine, tudi število prebivalcev. Občina je po svoje specifična, saj združuje spodnji ravninski del in zgornji gorički del. To pomeni, da se potrebe prebivalcev in okolja v katerem živijo med seboj močno razlikujejo – predvsem po razvitosti. Gradnja in vzdrževanje osnovne infrastrukture v ravninskem delu je bistveno cenejša od gradnje in vzdrževanja v goričkem delu. To sicer ne pomeni, da je ta razvojno zapostavljen. Drži pa, da se občani goričkega dela brez upoštevanja prej omenjenega dejavnika pogosto počutijo zapostavljene.
Občina v številkah
Število prebivalcev: 5830
Delovno aktivno prebivalstvo (zaposlene osebe) : 1256
Površina občine: 145 kvadratnih kilometrov
Izračunana primerna poraba občine: 4.162.265 evrov
Prihodek občine iz zbrane dohodnine: 2.101.760
Koeficient razvitosti občine: 0,79
Obseg sofinanciranja investicij iz državnega proračuna v odstotkih: 100
Število delovnih mest na število aktivnega prebivalstva: 62
Bruto dodana vrednost gospodarskih družb v občini na zaposlenega: 28.636 evrov
Registrirana brezposelnost v občini: 16,6
Kandidata za župan: Alojz Glavač elektro inženir, 59 let–sedanji župan, Borut Vojkovič iz Mlajtinec, diplomant Biotehniške fakultete in mag. poslovnih ved zaposlen v Avstriji
Moravske Toplice se soočajo s še enim problemom. Sam kraj kot občinsko središče je umetna tvorba in v preteklosti ni bil nikoli pomembnejše lokalno središče s katerim bi se prebivalci kakorkoli identificirali. Status občinskega središča je dobil zaradi termalnega zdravilišča, ki so ga razvili krajani sami. Problem pa je, da je občinsko središče prostorsko omejeno in to zaradi nezaščitenega javnega interesa ob privatizaciji Term in tudi Mercatorja. Ti dve podjetji zdaj imata v lasti zemljišča, ki bi morala biti javna.
Občina je najbolj razvita turistična občina. To je zgolj po enem pokazatelju – zbrani turistični taksi. Drugega razvojnega učinka na kraj in občino pa samo zdravilišče nima, saj gre za delovno intenzivno panogo, ki zaradi dogajanja v preteklosti (finančno izčrpavanje podjetja), komaj preživlja samo sebe.
