Zavod za gozdove Slovenije je pripravil pomurski območni gozdnogospodarski načrt (GGN). Predstavil ga je Štefan Kovač mlajši, višji koordinator za področje gozdarstva pri območni enoti Zavoda za gozdove (OE ZGS) Murska Sobota. Kot je pojasnil, so pri pripravi načrta zaznali in izluščili nekatere probleme pri gospodarjenju z gozdovi v Pomurju. Lesni potenciali so premalo izkoriščeni, narašča število in prostorska razporeditev divjadi, stanje obrečnih gozdov je neugodno in upada delež hrasta. Naštel je tudi večja tveganja za gospodarjenje z gozdovi. To so podnebne spremembe, omejitve pri gospodarjenju z gozdovi zaradi varstva narave, širjenje invazivnih tujerodnih rastlin, posegi v gozdni prostor ter realizacija posega in gojitvenih del, dotaknil se je tudi vožnje s kolesi ali motokrosi v naravnem okolju.
V Pomurju, kjer prevladujejo bukovi gozdovi, je skladno z načrtom prvi in najpomembnejši cilj gospodarjenja z gozdovi proizvodnja lesa, sledijo čiščenje zraka in regulacija klime, ohranjanje voda, varstvo narave ter ohranjanje živalskih in rastlinskih vrst. Med pomembnejše cilje sodi tudi zagotavljanje rekreacije in turizma v gozdovih ter izobraževanje o gozdovih.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Kot najpomembnejšo strategijo so določili prilagojeno rabo gozdnega prostora, kar pomeni ohranitev gozda tam, kjer ga je najmanj. V drugo strategijo spada obnova sestoja, saj se gozdovi pospešeno starajo, mladovja pa je za zagotavljanje trajnosti zelo malo. Ena od strategij je tudi ohranjanje biotske pestrosti in območja Natura 2000, s čimer bi lahko zagotovili večjo odpornost gozdov v primeru pojava bolezni, ter gospodarjenje v obrečnih gozdovih. »Zadnja in ključna strategija, ki jo želimo zasledovati v naslednjih desetih letih, je usklajevanje odnosov med gozdom in prostoživečimi živalmi. Populacija parkljaste divjadi na Goričkem se mora zmanjšati, povečati pa se mora delež mladovja in s tem dolžina gozdnega roba,« pravi Kovač, ki je še dodal, da so za naslednje desetletno obdobje gospodarjenja z gozdovi nastavili možne poseke dreves na 2,5 milijona kubičnih metrov.
Največji problem ostaja divjad
Lovsko upravljavski načrt (LUN) je predstavil Branko Vajndorfer, vodja lovišča s posebnim namenom Kompas Peskovci in višji sodelavec OE ZGS Murska Sobota. Pomurje ima 123 tisoč hektarjev lovnih površin, ki jih upravlja 32 upravljavcev lovišč. V procesu priprave LUN so zaznali več problemov, s katerimi se bodo upravljavci lovišč ukvarjali v prihodnjem desetletju. Probleme so strnili v tri skupine, največji med njimi je naraščanje populacije različnih vrst divjadi in s tem večanje neželenih vplivov v okolju. »Največ je parkljarjev, kot so jelenjad in divji prašiči, potem so še nekatere vrste manjše divjadi. Dejstvo je, da kmetijski prostor zagotavlja omenjenim vrstam izvrstne razmere. Temu se pridružujejo še okoljski dejavniki s podnebnimi spremembami, kot so mile zime, ki pospešujejo populacijsko rast, to pa povzroča večanje škode na kmetijskih površinah in kulturah,« je dejal Vajndorfer. Problemi, ki so jih še zaznali, so upadanje vitalnosti populacije male poljske divjadi zaradi sprememb v krajini, načina kmetijske pridelave in krčenja omejkov, pojav novih vrst, ki so potencialno invazivne ali tujerodne, kot primer so navedli šakala, ki k nam prihaja z vzhoda in se po številu in prostorsko širi, hkrati pa ima vpliv na avtohtono divjad. Tu so še problemi, ki so povezani s stanjem življenjskega okolja divjadi. »Dejstvo je, da se je okolje zelo spremenilo. Pojavljajo se motnje v okolju, ki povzročajo spremembe vedenja divjadi in oteženo izvajanje lova, izginjajo vegetacijske strukture v kmetijski krajini, prav tako se nezadržno širi urbanizacija, habitati pa se krčijo, kar povzroča tudi pojavljanje živali v urbanem okolju.« Cilji, ki jih zato z načrtom zasledujejo, so ohranjati vitalne populacije vseh avtohtonih vrst divjadi in drugih prostoživečih živali ter njihovih habitatov, preprečevati zaraščanje kmetijskih površin, zmanjševati škodo na kmetijskih površinah zaradi jelenjadi in divjega prašiča, cilj pa je tudi optimalna trajnostna raba vrst divjadi z lovom, ki je dovoljen in potreben.
»Ne predstavljam si, kako bomo v prihodnje živeli«
Kot je še predstavil Vajndorfer, je njihov cilj zmanjšati razširjenost jelenjadi predvsem v severovzhodnem delu Goričkega, v zvezi s tem tudi preprečevati širjenje populacije ter zmanjšati ženske kategorije populacije, hkrati pa vzdrževati starostno in spolno strukturo v preostalem delu območja. Pri srnjadi želijo ohraniti tako številno kot prostorsko razporeditev, damjake, ki jih obravnavajo kot neavtohtono vrsto v Sloveniji, pa želijo ohraniti v omejenih prostorskih okvirih, kjer je prisotna, saj je po njihovem mnenju minimalno prisoten v primerjavi z jelenjadjo. »Pri divjem prašiču, ki je najtežje obvladljiv, pa preprečevati dolgoročno naraščanje populacije. Šakale, ki prihajajo k nam, moramo po evropskih direktivah ohranjati kot vrsto, vsekakor pa bomo skušali preprečiti njegov vpliv na domorodne vrste.«
Po predstavitvi se je vnela burna razprava. Predstavniki pristojnega ministrstva so se spraševali, kakšno garancijo bodo imeli pomurski, predvsem pa gorički kmetje, da bo do zmanjšanja števila divjadi, predvsem jelenjadi in divjih prašičev, ki se najbolj širita, res prišlo. »V načrtu bi želeli videti konkretno številko ali vsaj odstotek odvzema. Vemo namreč, da je zmanjšanje možno dosegati tudi z izrednimi odločbami, recimo z nočnim lovom in podobno, zato da ne bi prihajalo do izgovorov, da so te živali migranti iz Madžarske.«
Da morajo biti številke odvzema v načrtu bolj konkretne, je poudaril tudi Robert Režonja, generalni direktor direktorata za gozdarstvo in lovstvo pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. »Če vsako leto povečujemo izplačila škode, ki nastane zaradi divjadi, potem enih ciljev ne dosegamo. Ne more se namreč zmanjševati število divjadi, škoda pa vsako leto rasti, to ne gre skupaj in to je naša močna pripomba na vaš načrt. Tudi odgovor stroke, da je premalo lovcev, ni zadovoljiv, saj se to da rešiti z več sredstvi, z več zaposlenimi,« je bil kritičen Režonja.
V zvezi s problematiko divjadi se je oglasil tudi Iztok Fartek, župan Občine Šalovci, kjer populacija divjadi, predvsem srnjadi in jelenjadi, že vrsto let nenormalno raste. »Pred desetimi leti so že zvonili vsi alarmi. Takrat sem že pisal predloge in mnenja na vse možne direktorate, ministrstvo in podobno, vendar so mi vedno odgovarjali, da mojih predlogov pri pripravi načrtov ne bodo upoštevali, tisto, kar bodo sprejeli, pa da se bo videlo naslednje leto. Če so ti ukrepi res vidni, smo sedaj še na slabšem, kot smo bili pred leti. Povem vam, pri nas se ne da več normalno živeti, kaj šele kmetovati, kmetje pa škode velikokrat več niti ne prijavljajo,« je stanje povzel župan. Dodal je, da ga moti tudi cilj preprečevanje širjenja divjadi na druga območja. »Če je to cilj, potem se bo na našem območju število divjadi samo še povečevalo. Res ne vem, kam bomo prišli, in ne predstavljam si, kako bomo v prihodnje živeli,« je še dejal Iztok Fartek.