Človek je bil od nekdaj raziskovalec. V nas tli nezadržna želja po odkrivanju neznanega, po iskanju novih obzorij, po osvajanju skritih kotičkov našega sveta. Skozi zgodovino smo prečkali oceane, osvajali gorske vrhove in raziskovali najgloblje džungle. Kadar nam je zmanjkalo neznanega na Zemlji, smo pogled usmerili navzgor, proti zvezdam. Nebo je postalo nova meja, prostor, kjer domišljijo sreča neskončnost. Zdaj smo na pragu novega poglavja v človeški zgodbi. Kar se je še pred nekaj desetletji zdelo kot znanstvena fantastika, postaja resničnost. Tehnološki napredek, sanje in neomajna volja so nas pripeljali do točke, ko kolonizacija vesolja ni več le plod pisateljskih umov, temveč stvaren cilj. Pripravljeni smo stopiti izven našega modrega planeta in poseči po zvezdah.
Vsakdanja realnost se prepleta z vizijami prihodnosti, kjer bomo morda kmalu hodili po površju Marsa, postavljali kolonije na Luni ali pa potovali do oddaljenih planetov v iskanju novih domov. Vesolje je postalo naše novo igrišče, naše novo upanje in vsak korak, ki ga naredimo, nas približuje sanjam naših prednikov, ki so v zvezdah videli neizpolnjene želje in skrivnosti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Kako okrepiti imunski sistem v hladnejših mesecih?
Hladnejše obdobje pogosto spremljajo prehladi, gripa in druge okužbe.
Vesoljska industrija na pragu transformacije
Vstopili smo v novo, epsko obdobje vesoljske industrije, ki bo preoblikovalo naše razumevanje in dostop do vesolja. Ta prehod je zaznamovan z izjemnim tehnološkim napredkom, vedno večjo vlogo zasebnih podjetij in globalnim sodelovanjem, ki skupaj omogočajo raziskovanje vesolja na način, ki si ga pred nekaj desetletji nismo mogli niti zamisliti. V preteklosti je bilo raziskovanje vesolja domena velikih državnih agencij, kot sta ameriška NASA in ruski Roscosmos. Danes smo priča izjemnemu vzponu zasebnih podjetij, kot so SpaceX, Blue Origin, Rocket Lab in številnih drugih. SpaceX je s svojimi raketami Falcon 9 in načrti za kolonizacijo Marsa spremenil pravila igre. Njihove večkrat uporabne rakete so revolucionirale industrijo, znižale stroške izstrelitev in omogočile pogostejše in bolj dostopne misije v vesolje. V tej novi vesoljski eri je madžarsko-slovenski tehnološki startup, imenovan Genesis Sustainable Future (SFL) izstopajoč primer inovacij in sodelovanja. Gre za podjetje, ki sta ga ustanovila Bence Matyas iz Madžarske in njegova življenjska ter poslovna partnerica Petra Knaus iz Murske Sobote.
Celotna zgodba se je, kot pojasnjuje Matyas, pravzaprav začela leta 2018, ko je kot profesor na ekvadorski univerzi s svojimi magistrskimi študenti vodil pionirsko študijo na področju astrobiologije. V projektu, ki ga je podprla NASA, so na vulkanu Cotopaxi v Ekvadorju izvedli eksperiment z vzorci prsti, ki so bili zbrani v ekstremnih klimatskih pogojih, ki jih je mogoče primerjati s tistimi v vesolju in na drugih planetih. Tu je v zgodbo vstopila Knausova, inženirka biokemije, z več kot desetletjem izkušenj pri optimizaciji tehnoloških procesov, ki si jih je nabirala v podjetjih Sandoz in Saubermacher Slovenija. V Genesis SFL je danes odgovorna za nadzor operativnih procesov, razvoj tehnologij in mednarodno prodajo.
Po sodelovanju z NASO so v Genesis SFL dobili še podporo Evropske vesoljske agencije za razvoj mini prenosnih laboratorijev, a ne za uporabo izven meja našega planeta. Kot pojasnjujeta Knausova in Matyas, NASA in ostale tovrstne institucije načeloma niso naklonjene finančni podpori astrobioloških in podobnih projektov. Zakaj ne? »Gre za vprašanje morebitne kontaminacije ob vrnitvi vzorcev na Zemljo. Ko se biološki vzorci in mikroorganizmi izpostavijo vesoljskim razmeram, obstaja tveganje, da bi se z vračanjem na Zemljo lahko prenesle nepoznane ali mutirane oblike organizmov, ki bi lahko vplivale na naše okolje in zdravje ljudi. Znani so nam prizori iz hollywoodskih grozljivk ...« razloži Matyas in doda, da pa so nekateri drugi strokovnjaki nasprotnega mnenja, da smo že tako ali tako kontaminirani, saj vsak dan v našo atmosfero vstopajo meteoriti, ravno tako prihajajo vzorci z večkrat uporabnimi raketami.
Nova obzorja za biološke raziskave
In ravno takšna raketa bo omogočila novo pionirsko vesoljsko misijo njunega zagonskega podjetja, ki ima izpostave v Hong Kongu, Združenih državah Amerike, na Madžarskem in po novem tudi v Sloveniji. V Genesis SFL načrtujejo namreč izstrelitev 1000 vzorcev rastlinskega tkiva in človeške DNA na MayaSat1, raziskovalnem nano satelitu, ki so ga razvili v podjetju. Ta inovativna misija bo vzorce prepeljala z večkrat uporabljivo kapsulo na 800 kilometrov višine, kar bistveno presega višino Mednarodne vesoljske postaje (ISS) na 420 kilometrih. »Ta misija odpira nova obzorja za biološke raziskave v vesolju,« pravi Knausova, ki vodi razvoj Genoplant analizatorjev, ključnih za vesoljsko in zemeljsko uporabo. Misija je načrtovana za februar 2025 s SpaceX Falcon 9 raketo, udeleženci pa bodo prejeli celovit vzorčni komplet za pripravo vzorcev človeške DNA ali rastlinskih tkiv. Po končanem eksperimentu bo kapsula z vzorci pristala v morju s pomočjo padal, podobno kot kapsule Dragon za prevoz astronavtov. Stranke bodo nato prejele svoje vzorce za nadaljnjo analizo ali kot certificirane vesoljske spominke. Genesis SFL ponuja 700 mest za javnost, pri čemer je cena za pošiljanje vzorca 300 evrov, medtem ko 300 vzorcev predstavlja lastni raziskovalni tovor podjetja. »Ne glede na to, ali ste akademska ustanova ali posamezni raziskovalec, pošiljanje vaših bioloških vzorcev z Genesisom ponuja edinstveno priložnost, da prispevate k vesoljskemu odkritju,« poudarja Knausova.
Ne gre torej zgolj za to, da se boste lahko ob sobotni večerji pred prijatelji in družino pohvalili, da ste delček sebe poslali v vesolje. Takšna misija lahko namreč, kot pojasnjujeta Knausova in Matyas, prinese številne koristi za različna področja, kot so kmetijstvo, farmacija in znanost o življenju. Na področju kmetijstva bi raziskave rastlinskih stresnih odzivov v vesoljskih pogojih lahko pomagale pri razvoju bolj odpornih pridelkov, izboljšanju pridelkov in odpornosti na bolezni ter razvoju novih, produktivnih sort rastlin. V farmaciji lahko raziskovanje, kako mikrogravitacija vpliva na mikroorganizme in človeške celice, vodi do novih spoznanj, ključnih za razvoj zdravil in genske terapije. Preučevanje biokemijskih procesov v edinstvenih vesoljskih pogojih lahko pospeši odkrivanje in testiranje novih farmacevtskih spojin. Na področju znanosti o življenju misija prispeva k raziskavam o nastanku življenja in astrobiologiji, kar izboljšuje naše razumevanje biologije in ekologije. Preučevanje ekstremofilov, organizmov, ki preživijo v ekstremnih pogojih, lahko vodi do odkritij, uporabnih v medicini, biotehnologiji in okoljskih znanostih. V okoljskih znanostih raziskave prispevajo k razumevanju vpliva podnebnih sprememb na rastline in ekosisteme ter odkrivanju novih metod za bioremediacijo, čiščenje onesnaženih okolij na Zemlji. Njihova misija torej odpira širok spekter možnosti za inovacije in napredek na različnih znanstvenih in industrijskih področjih.
Šele začetek
Po novem pa misija ni več omejena le na biološke vzorce. Na voljo je namreč tudi poseben prostor, ki omogoča podjetjem, da v vesolje pošljejo promocijske predmete. Mala podjetja in posamezniki lahko tako v vesolje izstrelijo marketinške materiale, pisala, kovance, poslovne vizitke, USB ključke, obeske za ključe, brošure, miniaturne zastave, nalepke, priponke in podobne predmete. To je lahko, kot pravi Knausova, še posebej privlačno za dodajanje edinstvene vrednosti svojim izdelkom. V vesolje bo s pomočjo Genesis SFL odpotovala tudi posebej za ta namen ustvarjena slika priznanega madžarskega umetnika Alberta Laszla, kar bosta finančno omogočila madžarska poslovneža Gyula Gal in Karoly Horvath. Po zaključku misije sponzorja načrtujeta dražbo slike, pri čemer bodo izkupiček namenili v dobrodelne namene. Laszlo se je velikodušno odpovedal svojemu honorarju za umetniško delo, kar pomeni, da morajo sponzorji kriti le stroške misije.
»Ta orbitalna misija je šele začetek – tehnološka demonstracija, če želite,« podčrta Matyas, ki sicer pričakuje, da bodo v okviru projekta odkrili najmanj tri do štiri biomarkerje, ki bodo koristni za izbiro rastlin, ki bodo sposobne preživeti dolgo potovanje v vesolju ali celo preživeti na Marsu. »Naslednja postaja je leta 2026 Luna, nato pa leta 2028 še Mars,« še napoveduje prvi mož madžarsko-slovenskega zagonskega podjetja. Ultimativni cilj je tako nekaj, kar se nam zdi ta hip še zmeraj znanstvena fantastika – bioteraformiranje Marsa. Poenostavljeno povedano gre za preoblikovanje Marsovega okolja v bolj zemeljsko, kar bi omogočilo človeško naselitev in kolonizacijo vesolja. Matyas in Knausova verjameta, da bomo prvo človeško kolonijo na Marsu lahko doživeli že za časa naših življenj, in upata, da bosta k temu lahko tudi sama pripomogla.
Ambiciozni cilji NASE in Elona Muska
Načrti za prihodnje vesoljske misije NASE in SpaceX vključujejo ambiciozne projekte, ki bodo oblikovali raziskovanje vesolja v naslednjih letih in desetletjih. Nasin program Artemis se osredotoča na vrnitev ljudi na Luno in pripravo na prihodnje misije na Mars. Leta 2024 naj bi Artemis II izvedla prvo misijo s posadko, ki bo obletela Luno in testirala sisteme vesoljskega plovila Orion. Leta 2025 pa naj bi Artemis III popeljala prvo žensko in naslednjega moškega na Luno, kjer bodo raziskovali južni pol Lune. Do leta 2028 načrtujejo vzpostavitev lunarnega vesoljskega postajališča Gateway, ki bo služilo kot platforma za znanstvene eksperimente in izhodišče za redne misije na lunarno površino. V okviru svoje strategije Moon to Mars Architecture NASA načrtuje človeške misije na Mars, pri čemer bodo uporabili tehnologije in izkušnje, pridobljene z misijami Artemis. Čeprav je zaradi očitnih prevelikih stroškov delovanja v načrtih "upokojitev" mednarodne vesoljske postaje, pa bo do takrat, ko se bo to zgodilo, njeno vlogo prav gotovo prevzela nova postaja v zasebni domeni, a tudi javni uporabi v zameno za plačilo. Na drugi strani zanesenjak in milijarder Elon Musk v okviru SpaceX razvija vesoljsko plovilo Starship, ki bi lahko prevažalo več kot sto ljudi naenkrat in bi bilo večkrat uporabno. To bi povsem spremenilo človeška vesoljska potovanja. Cilj Starshipa je omogočiti dostop do vesolja za večje število ljudi in znatno zmanjšati stroške vesoljskih poletov, kar bi nato privedlo do kolonizacije Marsa, rednih misij na Luno in raziskovanja drugih delov sončnega sistema. Ravno SpaceX naj bi zagotovil lunarni pristanek za misijo Artemis III z uporabo Starshipa, kar bo omogočilo prvi pristanek ljudi na Luni po več kot 50 letih. Ambicija Muska je, da bi že v tem desetletju izvedli prvo človeško misijo na Mars, kar bi postavilo temelje za stalno prisotnost Zemljanov na rdečem planetu.
Slovenija postaja članica Evropske vesoljske agencije
Pomemben korak k raziskovanju vesolja je nedavno storila tudi Slovenija. Predsednik vlade Robert Golob in generalni direktor Evropske vesoljske agencije (ESA) Josef Aschbacher sta namreč junija letos podpisala sporazum, s katerim bo Slovenija 1. januarja 2025 postala polnopravna članica ESA. To bo prineslo prednosti in nove priložnosti ter tudi dodatne finančne in kadrovske obveznosti. Slovenski vesoljski sektor, ki ga sestavlja več kot 40 malih in srednje velikih podjetij, bo ravno tako lahko sodeloval v dveh programih ESA, ki predstavljata jedro te agencije, to sta tehnološki raziskovalni program in znanstveni program. V vesolju so sicer trenutno trije slovenski sateliti. Najbolj inovativen med njimi je satelit Skylabs Trisat-R, ki je bil v vesolje poslan pred dobrima dvema letoma in je poletel desetkrat globlje kot prvi satelit Trisat.