Pomurski župani so na seji Sveta pomurske razvojne regije ponovno odprli problematiko financiranja vrtcev in šolskih prevozov. Gre za znano problematiko, v zvezi s katero so že letos spomladi sprejeli sklep, da naj preidejo vrtci v pristojnost države. Tudi tokrat so se v en glas župani strinjali, da postajajo naraščajoči stroški, ki jih imajo predvsem zaradi dviga plač v vrtcih, vse večje breme za proračune občin in bistveno vplivajo na investicijsko zmožnost občin. Kot težavo so izpostavili, da ministrstvo oziroma država določi standarde in normative, pri tem pa občine, ki so izvrševalke in plačnice, nimajo besede. Velikopolanski župan Damijan Jaklin je med drugim opozoril, da bo v prihodnosti postala večja škoda tudi za same otroke, saj si starši več ne bodo mogli privoščiti vrtca ob neizbežnih in stalnih dvigih ekonomske cene. Radenski župan Roman Leljak in še nekateri drugi so pri tem izpostavili primer, kako je glede normativov urejeno v sosednji Avstriji, beltinski župan Marko Virag pa je kolege okrcal, da reprezentativnim občinskim združenjem niso poslali analize stroškov, ki predstavlja edini argument na pogajanjih z ministrstvom in vlado.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Prenos kvot ni izvedljiv
Najzanimivejši del razprave pa je ponudil lendavski župan Janez Magyar, ki se je ravno tako zavzel za pobudo, da se stroški vrtcev prenesejo na državo, pri čemer je predstavil primer, kako manjše občine, kot praktično vse v Pomurju, niso v enakem položaju z drugimi tudi zaradi manjših plač v nejavnem sektorju, zato bi se na pogajanjih za primerno porabo občin to moralo upoštevati. Očitno razliko je ponazoril z dogajanjem okoli razpisa za sofinanciranje investicij na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, pri čemer je za sredstva kandidirala tudi lendavska občina kot soustanoviteljica lendavskega zdravstvenega doma, in sicer za gradnjo prizidka pri zdravstvenem domu ter sanacijo obstoječih objektov. Investicije se sofinancirajo na podlagi zakona o zagotavljanju finančnih sredstev v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031 za izvajanje investicij v javne zdravstvene zavode na primarni ravni zdravstvene dejavnosti, ki zagotavlja 200 milijonov evrov, od tega okvirno 160 milijonov evrov za celotno primarno raven in 40 milijonov evrov za izgradnjo satelitskih urgentnih centrov. Lendavski projekt je težak več kot 4,2 milijona evrov, država naj bi prispevala 1,3 milijona evrov, razliko pa bi pokrili občina in zdravstveni dom. Vlada je konec maja določila pogoje za dodelitev sredstev za sofinanciranje in podaljašala rok, v katerem morajo biti sredstva porabljena oziroma investicija izvedena, in sicer do 30. novembra 2028. Tisto, kar je zmotilo Magyarja pa je pogoj maksimalnega zneska sofinanciranja, ki je vezan na število prebivalcev in znaša 80 evrov na prebivalca. To pomeni, da bodo prejeli le okoli 800 tisoč evrov za 4,2-milijonsko investicijo, pri čemer težko zaprejo finančno konstrukcijo. In kaj je naredil Magyar? Poklical je ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki lahko po besedah lendavskega župana tako računa na 6 milijonov za investicijo v ljubljanski zdravstveni dom, kar predstavlja 100-odstotkov celotne investicije, v Lendavi pa lahko s sofinancerskim deležem pokrijejo zgolj 25 odstotkov od celotne investicije.
"Prosil sem ga, da kvoto ljudi odda lendavski občini, da bomo lahko zaključili investicijo, na kar je skoraj pristal. Kapo mu dol. Toda ministrstvo je reklo, da kvote med upravnimi enotami niso prenosljive," je povedal Magyar in dodal, da Janković sprva sploh ni vedel, da ima v občini šestmilijonsko investicijo. "Kako smo isti v tej državi, ko pa država predpiše iste pogoje in kriterije za eno ordinacijo, a sredstva podeli na prebivalca," je še izpostavil lendavski župan.
Vlada že spomladi povedala vse
V razpravo se je ob koncu vključila tudi poslanka Sara Žibrati, ki je dejala, da si nekatere občine, ki imajo od tega koristi pri izračunu povprečnine, ne želijo prenosa vrtcev na državo, je pa obljubila, da bodo v skladu z lendavskim primerom opozorili ministra, da prihaja do različnih stopenj financiranja. Glede želje po prenosu vrtcev v pristojnost države je sicer že spomladi, ko je bil dosežen dogovor o zvišanju plač pomočnic vzgojiteljic, kar je povzročilo plaz podražitev ekonomskih cen vrtcev po državi, bila podana tudi poslanska pobuda poslancev SD, med njimi tudi Damijana Zrima. Vlada je v pobudi med drugim poudarila, da bi bilo za implementacijo predloga potrebno spremeniti in dopolniti Zakon o vrtcih, Zakon o lokalni samoupravi in Zakon o financiranju občin ter pred tem pridobiti pozitivna stališča ključnih deležnikov k takšni spremembi in ob tem pripomnila, da je dejavnost predšolske vzgoje v državah EU v pristojnosti lokalnih oblasti. "Poudarili bi, da trenutna ureditev predšolske vzgoje predstavlja enega izmed sistemov, ki je povsem primerljiv z ureditvami v evropskem prostoru in predstavlja zgled kakovostnega sistema. Skrb za nadaljnji razvoj izhaja tako iz koalicijske pogodbe, kot tudi iz osnovnega imperativa, potrebno je slediti razvoju družbe in pravočasno prilagajati sistem potrebam prihajajočega časa," je vlada navedla v odgovoru na pobudo in predstavil vire financiranja predšolske vzgoje. Ta znaša na letni ravni skoraj 500 milijonov evrov, od tega 55 odstotkov prispevajo občine, 32 odstotkov starši in 13 odstotkov država.
Svet regije je tokrat sprejel sklep, da zaproša ministrstva, naj pristopijo k spremembi zakonodaje na tem področju, da naj vse morebitne spremembe tekom leta, ki imajo za posledice višje stroške občin z vrtci, pokrije država, in da naj se pripravi študija predšolske vzgoje v drugih državah Evropske unije, predvsem, kako je področje urejeno na Finskem in v Avstriji.