Maj Andrejč iz Murske Sobote je mladi ustvarjalec glasbe, vizualne umetnosti in mode. Že od otroštva obožuje Disneyjeve risanke in glasbo, pri ustvarjanju glasbe pa se še vedno zgleduje po delih skladateljev Michaela Giacchina, Ennia Morriconeja in Hansa Zimmerja. Osnovno znanje je pridobil v glasbeni šoli, naučil se je igrati violino, klavir in kitaro. »Potrebno znanje za ustvarjanje glasbe pa sem pridobil sam. Začel sem samostojno preučevati glasbeno kompozicijo oziroma harmonijo, vendar mi ta pri ustvarjanju ni kaj dosti pomagala. Ugotovil sem, da ravno kršenje harmonije naredi glasbo bolj zanimivo,« poudari.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Veliko ur še sedaj porabi za poslušanje skladb različnih glasbenih zvrsti, posluša pa jih tolikokrat, da jih pozna že na pamet. »Šele takrat lahko začnem natančno analizirati vse sloje glasbe. Prav na ta način sem pridobil znanje za sedanje ustvarjanje.« Andrejč se je sprva preizkušal v pisanju orkestralne glasbe, nato se je začel ukvarjati še s pisanjem muzikalov. »Veliko del sem napisal zase, za vajo. Moje prvo javno predstavljeno delo je bil muzikal Poletiva na luno, napisal sem delo za manjšo orkestralno zasedbo.«
»Elektronska glasba mi je všeč tudi zato, ker skoraj ni omejitev pri ustvarjanju zvokov. Pri klasični glasbi pa sem omejen na barve tonov in razpone posameznih instrumentov.«
Piše v angleškem jeziku
Pridobljeno glasbeno znanje je študent ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko prenesel v ustvarjanje lastnih skladb v elektronski glasbeni zvrsti, ki mu je najbolj všeč, saj lahko v nasprotju s klasično glasbo takoj poustvari melodije, ki jih sliši v glavi. »Elektronska glasba mi je všeč tudi zato, ker skoraj ni omejitev pri ustvarjanju zvokov. Pri klasični glasbi pa sem omejen na barve tonov in razpone posameznih instrumentov.« Ustvarjanje elektronske glasbe mu gre hitreje od rok kot pisanje klasične, saj mu je ni treba povsem natančno zapisovati v notno črtovje, temveč jo lahko zaigra po občutku in kasneje popravi. Odkar ustvarja elektronsko glasbo – to počne pod umetniškim imenom May RLX –, je napisal že štiri avtorske skladbe, You don't let me love you, Cigarette, May in Spicy, za zadnjo je s pomočjo prijateljev posnel tudi videospot. Vse pesmi so v angleščini, saj mu je ta bližja kot slovenščina. »Menim, da je angleščina bolj abstraktna, medtem ko je slovenščina bolj natančna in se zato počutim bolj omejenega pri ustvarjanju. Hkrati pa se mi s skladbami v angleščini odpira občutno večji trg.«
Rdeča, ljubezen, seks
Umetniško ime, s katerim se glasbenik predstavlja širši javnosti, je angleška različica njegovega osebnega imena. RLX pa je kratica za angleške besede Red, Love in seX. Kratico je izbral zato, ker je po številu in estetsko simetrična prvemu delu njegovega umetniškega imena, hkrati pa vsebuje tudi njegovi najljubši črki x in y.
Brez jasnega sporočila
Skladbe je mladi glasbenik ustvarjal različno dolgo. Nekatere je ustvaril v enem tednu, za druge je porabil več mesecev. »Odvisno je od inspiracije in kakšno čustvo izraža neko delo. Med ustvarjanjem moram namreč čutiti prav tisto čustvo, ki ga v pesmi opisujem,« pojasni. Vsaka njegova avtorska skladba ima drugačno zgodbo, večinoma pa nimajo nekega jasnega sporočila, saj opisujejo neko čustvo ali situacijo. »To ekspresivno obliko sem si izbral zato, ker so mi prav takšne skladbe pomagale skozi težke trenutke v življenju.« Njegove pesmi so, pove, namenjene predvsem mlajši populaciji. Občutek ima, da so starejši večinoma manj odprti za nove in drugačne stvari kot mlajši. »Mislim, da je ta pojav v Sloveniji utemeljen z našo majhnostjo in geografsko lokacijo.«
May RLX bo, ko bo ustvaril zadosti avtorskih skladb, izdal tudi samostojni album. Nanj želi uvrstiti vsaj deset pesmi, letos pa želi pripraviti tudi svoj prvi koncert, če bodo epidemiološke razmere to dopuščale. Pri tem ga spodbujajo domači in prijatelji, veliko med njimi celo sestavlja njegovo ekipo, ki mu pomaga pri fotografiranjih in snemanjih.