Malo dodatkov je dobro, veliko še bolje?

Ne diamanti, vitamini, minerali in aminokisline so naši najboljši prijatelji - podaljšujejo življenje, odganjajo bolezni in ohranjajo mladostno vitalnost. Vsaj tako povsod po svetu trdijo raziskovalci. A večina pozna predvsem dneve, ko se zjutraj v naglici spije kava, za malico poje čokoladni rogljiček, kosilo za računalnikom je velik sendvič, večerja pa tisto, kar je v hladilniku pač še ostalo. Ali pica. Če ste utrujeni, brez volje in energije, za to najprej mirno obdolžite pomanjkanje nujnih življenjskih gradnikov. Ob tem pa imejte v mislih, da se čez čas utegnejo razviti hude težave. Vitamini, prek encimov, namreč uravnavajo presnovo, sodelujejo pri biokemičnih reakcijah ter zagotavljajo pravilen razvoj in rast. Čedalje bolj pa kaže, da imajo pomembno vlogo tudi pri zaščiti pred boleznimi srca in ožilja, rakom in možgansko kapjo.
Snovi anorganskega izvora, ki jih najpogosteje najdemo v obliki soli, so nujne za sintezo vitaminov v organizmu ter nepogrešljiv faktor pri razvoju in ohranjanju mišic, kosti in živčnega sistema. Večina v zrelih letih zato pridno jemlje kalcij, čeprav nam ga v resnici le redko primanjkuje. Večjo vlogo pri izgradnji kosti in zaščiti pred osteoporozo imata namreč magnezij in bor, v tesnem sodelovanju z vitaminom D3. Preveč kalcija celo poruši ravnovesje drugih in pripelje do poapnenja žil, kalcinacije sklepov, celo možganov. Kot tudi anemičnost oziroma slabokrvnost ni samo stvar dodajanja železa, veliko pogosteje nam primanjkuje želodčne kisline, ki si jo radi, v popolni zmoti, še dodatno zbijamo z zdravili. Nič torej ni le črno in belo. A z malo znanja zdravje hitro spravimo v red, če vemo, kaj in v kakšnih kombinacijah jemljemo kot prehranski dodatek.

Dovolj! Dovolj? Dovolj.

Prehrana mora biti uravnotežena in na krožniku vsega po malo: za energijo ogljikovi hidrati (najbolj zdravi so rjavi riž, kvinoja, polenta, prosena kaša) in beljakovine (iz lososa, sardelic, orehov, fižola ter sem in tja iz belega mesa). Manjkati ne smejo niti maščobe, ki jih sicer pojemo dovolj, vendar ne tistih pravih. V poštev pridejo le hladno stiskana olja, maslo in kokosova maščoba, preostalo so transmaščobe ali hidrogenizirane maščobe - rakotvorne in motilci hormonov, skupaj s sladkorji pa tvorijo še tisti najslabši holesterol. Najbolj zdravo bi bilo torej redno uživanje rib in, kot že rečeno, ogromno zelenjave. Sadja, ki povzroča vrenje, pa samo za eno veliko pest, in še to raje jagodičje in obvezno kot čisto samostojen obrok.

Zakaj potem dodatki

Iz zelenjave v zemlji, ki je opustošena, ali v rastlinjakih gojena iz vode z umetnimi gnojili ter v trgovinah hranjena, da ostane še tedne sveža, pa žal ne dobimo dovolj hranil. Te nato "med lonci" obdelujemo še s kuhanjem, pečenjem, zamrzovanjem, lupljenjem in konzerviranjem, v telesu pa s kajenjem, uživanjem alkoholnih pijač, sladkorja, z vsakodnevnim stresom. Tako dan za dnem ostajamo izropani vitamina C, cele skupine vitaminov B, magnezija in aminokislin.
A tudi ob jemanju prehranskih dodatkov še ne bomo avtomatično bolj zdravi. Nekateri vitamini in minerali so v velikih količinah celo škodljivi. Nekoliko posplošeno povedano, predvsem tisti, ki se shranjujejo v maščobi. Denimo vitamin A poleg glavobola in luščenja kože povzroča še nabiranje strupov v jetrih in v zgodnji nosečnosti okvare ploda, selen izpadanje las, razdraženo črevesje, utrujenost, poškodbe živčevja. Vitamin C, če ga je preveč, pa preprosto izločimo z drisko ali urinom. Lahko nas "le" peče želodec.

Lasje povedo več kot kri

Kljub vsemu je verjetnost, da kupljenih dodatkov ne absorbiramo, ker v neprimernih oblikah ne pridejo do celic, veliko večja kot predoziranost. Le predstavljajte si, da bi jedli kose železa, cele minerale. Celica potrebuje nekaj tako majhnega, kot sta ionska oblika (navadno jo najdemo v razpršilih), ki se izogne presnovi in skozi slino prehaja v telo, ali liposomska, z delci v nanovelikosti. Ob tretji, intravenozni, neposredno v mišico, pa že lahko govorimo o vitaminih, ki postanejo zdravilo. Zato jih lahko predpisuje samo zdravnik.
Če želimo uživati le tisto, česar nam primanjkuje, in to v pravih razmerjih, odmerkih, obliki in le dokler potrebujemo, je dobro razmisliti o testiranju z mineralogramom oziroma o analizi las. Za razliko od izvidov krvi, urina, blata, ki pokažejo podatke o izvenceličnem stanju in lahko že čez dan zaradi telesne aktivnosti, vnetij ali stresa močno nihajo, tovrstno testiranje namreč pokaže trimesečno delovanje presnove znotraj celic. Tako je slika vitaminov, mineralov, aminokislin, antioksidantov, celo strupov in težkih kovin, če se nahajajo v našem telesu, celovitejša. In s telesom vsekakor velja ravnati kot z najdragocenejšo švicarsko uro. Tudi po tej ne brskamo sami, temveč jo prepustimo strokovnjaku, da jo naravna in teče, kot je treba.