Omejitve gospodarstva, ki jih je vlada uvedla zaradi prizadevanj za zajezitev širjenja novega koronavirusa, se bodo po prvomajskih praznikih začele sproščati v večji meri. Poleg nekaterih dejavnosti, ki so že omogočene, je vlada prižgala zeleno luč tudi številnim dejavnostim malega gospodarstva. Četrtega maja bodo lahko začeli delati gostinski lokali, strankam bodo lahko postregli le na prostem – na terasah oziroma letnih vrtovih, če jih imajo. Prav tako bo možno opravljati storitve v tekstilnih, obutvenih, usnjarskih, ključavničarskih, fotografskih, fotokopirnih, urarskih in zlatarskih obratih. Že od srede je spet možno opravljati dimnikarske storitve.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuBine Pušenjak se je vrnil z zdravljenja v tujini, doma so jim pripravili sprejem
Bine Pušenjak je pri dveh letih in pol zbolel za tumorom osrednjega živčevja. Zadnjih šest tednov so z družino preživeli v Italiji na zdravljenju.
Predsednik soboške območne obrtno-podjetniške zbornice Vlado Mandič je zadovoljen z odločitvijo vlade za zagon teh dejavnosti. »Nekatere obrtniške dejavnosti, kot so čevljarstvo, urarstvo, zlatarstvo in podobno, bi lahko zagnali že prej, saj imajo v teh obratih možnost posamičnega sprejemanja strank. V vsakem primeru pa je pozitivno, da bodo zdaj obrtniki te obrate lahko odprli in čim prej začeli delati.« Mandič sicer meni, da v prvi fazi ne bo pretiranega obiska poslovalnic. »Ljudje so se tega že nekoliko odvadili, zato ocenjujemo, da se bo poslovanje postopoma vračalo v normalne tire, ko bodo začeli normalno delovati tudi šolstvo in proizvodni obrati.« Tudi z upoštevanjem varnostnih ukrepov bodo po njegovem mnenju obrati dobro delovali. »Ponekod bodo šli v prostore samo trije ljudje, nekje tudi samo ena stranka, glede na velikost prostorov, varnost mora biti na prvem mestu, mislim, da se tega zavedajo tako državljani kot tudi naši člani obrtniki.«
Po napovedanem zagonu dejavnosti telefoni na zbornici nenehno zvonijo, saj imajo podjetniki številna vprašanja, pravi Mandič. Od tega, kako prijaviti delavce, s katerimi bodo začeli delati, do vprašanj glede obračuna davkov. »Sproti jih seznanjamo s konkretnimi informacijami, ki jih dobivamo iz Ljubljane.« Mandič je že opozarjal, da bo marsikateri podjetnik težko preživel do prvih izplačil nadomestila plače za delavce na čakanju in za samozaposlene. Kot pravi, jih je večini za zdaj uspelo poravnati obveznosti. »Upajmo, da bodo hitro prejeli sredstva od države, saj se že bliža datum za nove plače.«
Poslanci potrdili drugi protikoronski sveženj
Državni zbor je v torek potrdil še drugi tako imenovani protikoronski zakonski sveženj, s katerim želi vlada Janeza Janše olajšati zagon gospodarstva, ki je bilo prizadeto zaradi epidemije covida-19. Kot smo že pisali, je drugi sveženj namenjen predvsem reševanju morebitnih likvidnostnih težav podjetij. Ukrepi, ki jih je vlada predstavila že prejšnji teden, so zajeti v zakonu o zagotovitvi dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic epidemije novega koronavirusa. Ta med drugim uvaja jamstveno shemo, prek katere bo država jamčila za najem posojil pri poslovnih bankah. Država bo tako za mikro, mala in srednje velika podjetja jamčila pri posojilih do 80 odstotkov glavnice, za večja podjetja pa do 70 odstotkov glavnice. Posojilo, ki ga bo banka odobrila podjetju, ne bo smelo znašati več kot deset odstotkov prihodkov od prodaje v lanskem letu, prav tako ne bo smelo biti višje od letnih stroškov dela posameznega podjetja. Vrednost omenjene poroštvene sheme je dve milijardi evrov. Poslanci so potrdili tudi novelo prvega protikoronskega zakona, s katero so razširili krog upravičencev, teh je bilo doslej milijon, za dodatnih 190 tisoč. Drugi protikoronski sveženj prinaša tudi dvig povprečnin za občine.