»Imamo pripravljena dva koncepta razvoja govedoreje v Pomurju. Prvi je koncept krav molznic, ki zajema pridelavo tako mleka kot mesa, drugi pa je koncept krav dojilj, kjer bi kmetje pridelovali samo meso. Sam menim, da sta za Pomurje dobra oba koncepta.« Po mnenju Režonje je reja goveda, ki je travojeda žival, primerna predvsem za Goričko, kjer je največ travnikov. Pri reji molznic, pravi, imajo večji rejci urejen pogodbeni odnos z mlekarnami. Manjši pa imajo možnost pridelave senenega mleka, ki bi pomenila dodano vrednost za kmetijo, kmetu pa bi ostalo še tele za meso. »S tem bi postali tudi manj odvisni od uvoza telet,« še pravi Režonja. V KGZ so pred časom v Puconcih organizirali sestanek z goričkimi kmeti in nanj pripeljali tudi kupce, ki so za seneno mleko pripravljeni plačati več kot za konvencionalno mleko, po Režonjevih besedah so za to zainteresirani predvsem v Ljubljanskih mlekarnah. V prihodnosti pa bi lahko, kot pravi, kmetje razmišljali tudi o ustanovitvi zadruge, s pomočjo katere bi vzpostavili kanale za stalen odkup.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Črno-beli pripravljeni na derbi z vodilnimi zmaji: "Ne bomo jih šparali," sporoča Drobne
Fazanerija bo sredi nedeljskega popoldneva prizorišče derbija med Muro in Olimpijo.
Cena mleka je trenutno z vidika rejcev odlična, po podatkih statističnega urada je novembra lani znašala 34 centov za liter, v državi je celo premalo domačega mleka glede na povpraševanje. Režonja to pripisuje tudi uvedbi sheme Izbrana kakovost, za katero kmetovalci po njegovih besedah pravijo, da ima take učinke, kot so jih predvideli z njeno uvedbo. To pomeni, da so potrošniki pripravljeni plačati več za mleko iz neposredne bližine in mlečne izdelke, proizvedene iz domače surovine. Da bi zagotovili že omenjeno dodano vrednost, je odločilno, da sta tako mleko kot meso domačega izvora, prav tako mlečni in mesni izdelki. Zato je še vedno aktualna vzpostavitev klavnice goveda v Pomurju. V KGZ se o tem pogovarjajo z Občino Šalovci, ki ima že predvideno zemljišče za ta namen, a še ni dorečeno, kdo bi klavnico upravljal. To je bilo po besedah šalovskega župana Iztoka Fartka ključni kamen spotike, vendar, kot pravi, imajo tudi za rešitev te težave predvidenih več možnosti. Fartek še pove, da bi občina gradnjo klavnice tudi finančno podprla, projekt, ki je v zadnjem času nekoliko zamrl, pa bodo po njegovih besedah nadaljevali letos. »V zvezi s tem smo imeli v preteklosti veliko sestankov z rejci, prav tako smo zbrali veliko podatkov o odvozih živali v klavnice, tako da imamo stvari že v dobršni meri pripravljene. V vsakem primeru mora biti v pripravo projekta vključena tudi stroka. O tem sem se že pogovarjal z ministrico za kmetijstvo, tako da je s projektom seznanjena. Prav tako načrtujem, da jo bom obiskal v zvezi z izvajanjem tega projekta, ki smo ga začeli, ko je kmetijsko ministrstvo še vodil Dejan Židan.«
Količine mleka se povečujejo
Bo pa v ravninskem delu Prekmurja kmalu začela obratovati klavnica, ki jo gradi Zvonko Horvat iz Žižkov. Klavnico bodo imeli kot dopolnilno dejavnost na kmetiji, v njej pa bodo lahko na leto zaklali do tisoč glav velike živine, računajo, da bodo v prihodnosti letno zaklali 200 glav lastne živine. Objekt, v katerem bodo pogodbeno zaposlili mesarja, bo poleg klavnega dela zajemal tudi prostor za čiščenje, hladilnico in zorilnico mesa. Kmetje bodo živino načeloma dostavili sami, bodo pa tudi v klavnici ponujali možnost prevoza. Celotna investicija gradnje klavnice znaša okoli 400 tisoč evrov, od tega je 170 tisoč evrov evropskih sredstev.
Aleš Horvat, vodja oddelka za živinorejo KGZ Murska Sobota, pojasnjuje, da je v Pomurju okoli 1250 živinorejskih kmetij, na katerih redijo nekaj več kot 30 tisoč glav živine, od tega 8900 krav molznic, preostalo je druga živina, kot so teleta, krave dojilje in biki pitanci. V kontrolo proizvodnosti je v Pomurju vključenih 370 kmetij, na katerih je okoli 6400 krav. Na teh kmetijah kontrolorji merijo količino in lastnosti namolzenega mleka. Pomurska govedoreja po grobi oceni tvori okoli deset odstotkov celotne slovenske govedoreje. Kot pravi Horvat, se število živali v regiji zmanjša za tri do pet odstotkov na leto. Prav tako se manjša število govedorejskih kmetij. Rejo opuščajo predvsem majhne kmetije, na kateri so redili do deset živali. V Pomurju po besedah Horvata prevladujejo kmetije, na katerih je od 10 do 30 živali, največ jih ima do petnajst živali. Horvat pravi, da je staranje prebivalstva med najpomembnejšimi razlogi za opuščanje kmetij. Medtem ko je na kmetijah desnega brega Mure še nekoliko ustreznejša starostna struktura, je v Prekmurju tri četrt kmetov starejših od 60 let. Zaradi majhnosti kmetij se na marsikateri dejavnost tudi z ekonomskega vidika ni izšla, zato se mladi na podeželju danes raje odločajo za druge službe. A če na eni strani število kmetij in živali nenehno upada, na drugi strani zaznavajo pozitiven trend povečevanja mlečnosti. Večje kmetije, ki obstanejo, se krepijo in imajo vedno več živali. Prav tako se veča količina namolzenega mleka na teh kmetijah. Po zadnjih podatkih iz leta 2018 je bilo v Pomurju pri lisasti pasmi goveda v povprečju namolzenega 6166 kilogramov mleka po živali v standardni laktaciji, kar pomeni v 305 dneh, pojasnjuje Horvat. V Pomurju prevladuje lisasta pasma goveda, njen delež je več kot 80 odstotkov. Črno-bela pasma ima sicer večjo mlečnost, skoraj 8000 kilogramov mleka po živali v enakem obdobju. Za vse živali v Pomurju pa je bila povprečna mlečnost okoli 6480 kilogramov mleka, še pove Horvat.