Marc Chagall se je rodil kot Moiše Šagal 6. julija 1887 v Liozni pri Vitebsku, v današnji Belorusiji, pravijo pa tudi, da gre za belorusko francoskega umetnika. Pri 23 letih se je prvič odpravil v Pariz, v mesto, kjer so takrat ustvarjali Piccaso, Braque, Matiss in drugi, in ga je s svojim kreativnim utripom povsem prevzelo. Tu se je seznanil z modernimi in avantgardnimi likovnimi smerni, do katerih je vedno ohranil distanco, sam pa se je uveljavil s svojimi nenavadnimi, intenzivno barvitimi kompozicijami, ki so na podlagi domišljijskih povezav slikale tudi podobe ruskega judovskega vsakdana.
Z grafiko se je začel ukvarjati leta 1921 ob pisanju avtobiografije Moje življenje. Razstavljena dela pa predstavljajo Chagallove zgodnje raziskovalne litografije. Na njih upodobi svetopisemske motive, ki so mu bili velik navdih, saj je odraščal v tradicionalni judovski družini. Biblija je bila Chagallu od nekdaj blizu, vselej se mu je zdela kot »največji izvir poezije vseh časov«. Poleg tega, da se vedno znova vrača k Bibliji, pa tematizira tudi največje preizkušnje in zmage človeštva.
Razstava na lendavskem gradu obsega 135 del iz Chagallovega grafičnega opus, iz zbirke zasebnega zbiratelja Richarda H. Mayerja, in ponuja po mnenju umetnostne zgodovinarke dr. Katarine Mohar, tudi kustosinje lendavske razstave, vpogled v slikarjeve ustvarjalne vrhunce. Gre za barvne litografije, ki so nastale kot ilustracije k Bibliji po umetnikovem potovanju v Egipt, Palestino in Sirijo leta 1931. Poleg tega so razstavljene še grafike, v katerih je umetnik raziskoval svoje priljubljene motive, podobe iz rodnega Vitebska, avtoportrete, portrete ljubezenskih parov, cirkusantov in muzikantov.
Otvoritev razstave bo v petek, ob 19. uri, razstavo pa bo odprl minister za kulturo Anton Peršak.