Margit Grah smo obiskali že pred dobrimi petimi leti, ko je praznovala 50 let frizerske obrti. Pet let kasneje je frizerka, ki jo ženeta predvsem ljubezen do tega poklica in dobra volja, ki jo čuti ob delu v salonu, postala najstarejša obrtnica v Sloveniji. »Ta naziv mi veliko pomeni, ker je bil trdno prigaran. Ne da se povedati, koliko je bilo v teh letih vzponov in padcev,« opiše svoje občutke Grahova. Delati je začela z 20 leti, na začetku še v Rogašovcih z očetom v njegovem frizerskem salonu. Leseni napis, ki je visel nad vrati, in opremo iz tistega časa hrani še danes. »V tistem obdobju je bilo težko. Prostor je bil hladen, kuriti sem morala na drva, vodo sem morala nositi iz vodnjaka. A bila sem mlada in imela sem veselje do tega dela,« pove Grahova, za katero so starši sprva želeli, da se šola za kaj drugega, in je zato en mesec obiskovala administrativno šolo v Mariboru, nato pa jo je želja po frizerskem poklicu vseeno vodila po očetovih stopinjah.
Dela se je priučila v manjšem frizerskem salonu v Murski Soboti, ki je stal zraven nekdanje kinodvorane, frizersko šolo pa je obiskovala v Celju. »Tam sem delala tudi v salonu v središču mesta, ki je bil v lasti žene enega od naših profesorjev. Bil je večji in modernejši od tistega v Murski Soboti, razlika je bila tudi v storitvah. V Celju so bile takratni hit tupirane pričeske, medtem ko so se v Murski Soboti največ delale železne trajne. To je bilo zelo zahtevno delo, saj je bilo treba navijalke segreti in jih prenesti na lase, peklo je mene in tudi stranko. Ko sem začela delati v svojem salonu, so že bile iz mode, takrat smo začeli delati hladne trajne,« opisuje neke druge čase.
K frizerju enkrat na leto
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Na razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Po končanem šolanju in nabiranju praktičnih izkušenj se je vrnila v Rogašovce in prevzela obrt od očeta. Oče je znal dobro nemško, zato je prihajalo veliko strank iz obmejnih avstrijskih krajev, sicer pa je bil frizer luksuz, ki so si ga v nasprotju z danes stranke privoščile le enkrat na leto. »Bili smo edini frizerski salon daleč naokoli, pravzaprav ni bilo drugega vse do Murske Sobote, pa tudi v Avstriji vse do Ženavcev ne.« Dotlej je oče strigel zgolj moške, s prevzemom obrti pa so začele v salon prihajati tudi ženske. Takrat so ženske na vasi večinoma nosile lase spletene v kito. »Ostrigla sem veliko kit. Barvanja na začetku še ni bilo, so se pa torej začele trajne, veliko sem jih naredila. Lase smo sušili pod sušilno kapo, sušilniki so prišli šele, ko sem salon preselila na zdajšnjo lokacijo pri Svetem Juriju.«
Preselitev iz hladnega salona v veliko, novo hišo, ki je postala tako dom Grahovih kot nov frizerski salon, je pomenila tudi boljše razmere za delo. Bilo je svetlo, ogrevanje je bilo centralno, voda je tekla iz pip. Oče je Margit v novem salonu pomagal še pet let, po njegovi smrti pa je zaposlila druge frizerke. »V najboljših časih so bile zaposlene dve, tri, stalno sem imela tudi vajenke iz frizerske šole, nazadnje lani. Vseh skupaj jih je bilo okrog dvajset.«
Vedno v koraku z modo
Pogosto vprašanje, ki ga po toliko letih dela dobiva, je, kaj je tisto, kar jo še naprej žene. »Preprosto rada delam in rada sem med ljudmi. Ko pridem v salon, pozabim na druge skrbi. Očitno je res tako, kot pravijo, da mi je bil ta poklic položen v zibelko.« V salonu je še zmeraj od jutra do večera, saj je še vedno veliko strank, ki želijo pričesko izpod njenih rok. Trenutno ima zaposleno še eno frizerko, ta je pri njej že 17 let, že pred leti pa je k frizerski ponudbi dodala še manikiro, pedikuro in masaže, ki jih opravljata dve zaposleni.
»Konkurenca je velika, v občini nas je sedem frizerk in trend gre v smeri, da dobiš na enem mestu kar največ. Prav zato sem se odločila za dodatno ponudbo, hkrati pa s stalnim izobraževanjem skrbim, da gremo v korak z modo tudi na frizerskem področju. Naš poklic zahteva stalno izpopolnjevanje,« pove Grahova, ki opaža, da je trenutni trend barvanje s prameni, sama pa od nekdaj najraje striže in oblikuje pričeske.
Salon je preživel tudi epidemijo, ko včasih ni bilo niti ene stranke na dan, pove Margit Grah, zato je bil v tem času zaprt. Po odpravi omejitev, povezanih z epidemijo, še zmeraj kar nekaj strank iz Avstrije čuti negotovost in strah pred okužbo, zato trenutno ne prihajajo, sicer pa Grahova rade volje pride tudi na dom, če katera od strank tako želi. »Če me ne bi volja in strast do frizerstva gnali naprej, bi lahko salon kar zaprla.«
Dokler ji bo služilo zdravje
To se k sreči ni zgodilo in tako je salon dočakal visok jubilej. Na obletnico jo je spomnila stranka, ki k Margit prihaja že vse od takrat, ko je začela delati. »Ta gospa se je pred 55 leti poročila in je prišla k meni s prošnjo, da ji naredim enako pričesko kot ob poroki. Takrat sem se šele zavedela, da delam že tako dolgo.« O tem, da je v igri za najstarejšo obrtnico v Sloveniji, jo je nato obvestila Obrtna zbornica Slovenije. »Na prireditvi je do mene prišel gospod, ki mi je čestital in povedal, da sem bila njegova tekmica. Prehitela sem ga za nekaj mesecev (smeh).«
In načrti za naprej? »Vztrajati, dokler mi bo služilo zdravje. Potem pa upam, da bo obrt prevzela hčerka in koga zaposlila oziroma da bo salon prevzel vnuk, ki je dolgo časa kazal željo, da bi delal v tem poklicu.« Za konec doda še, da je recept za tako dolgo in uspešno zgodbo to, da delaš z dobro voljo. »Prijaznost, pogovor in dober nasvet so najboljša reklama.«