Slovenski vinogradniki so lani obdelovali 14.404 hektarje vinogradov, v katerih je raslo več kot 57 milijonov trsov. Na približno 70 % teh površin so gojili bele sorte grozdja. Kljub obsežnemu delu je bila letina pod povprečjem, saj se je povprečni pridelek obeh sort v primerjavi z zadnjim desetletjem zmanjšal za 15 %.
Po ocenah bo letošnji pridelek grozdja, okoli 72.000 ton, za približno 8 % manjši od lanskega. Povprečni pridelek belega grozdja, 5,1 tone na hektar, bo predvidoma za 20 % manjši od desetletnega povprečja. Podobno se pričakuje tudi manjši pridelek rdečega grozdja, ki bo z 5,2 tone na hektar za 17 % pod desetletnim povprečjem.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuEvropska pot svetega Martina poteka tudi po Pomurju
K nam pride iz Madžarske in zapusti regijo pri Svetem Juriju ob Ščavnici – Povezuje kraje, ki so povezani s svetnikom
Po zadnjih podatkih iz popisa vinogradov se z vinogradništvom ukvarja 28.481 pridelovalcev. Povprečni vinogradnik obdeluje 0,54 hektarja vinogradov, pri čemer kar 91 % pridelovalcev dela na površinah manjših od enega hektarja, skupaj pa ti obdelujejo 31 % vseh vinogradniških površin v Sloveniji.
V tržnem letu 2022/2023 je bilo v Sloveniji pridelanih 572.000 hektolitrov vina, pri čemer bela vina predstavljajo 67 % vse proizvodnje. Kljub manjšemu pridelku se je stopnja samooskrbe povečala na 92 %, količina vina na prebivalca pa je znašala 29 litrov, od tega 20 litrov belega vina.
Povprečno slovensko gospodinjstvo je leta 2022 za nakup vina namenilo 50,94 EUR. Liter namiznega vina je v trgovinah stal povprečno 2,23 EUR, kakovostno vino pa 4,71 EUR, medtem ko je bila povprečna cena kakovostnega vina v gostinskem lokalu 19,52 EUR, kar pomeni, da je bilo za ta strošek treba delati približno 135 minut. S povprečno mesečno neto plačo bi si lahko Slovenec privoščil 74 litrov kakovostnega vina v gostinskem lokalu.
Slovenija je lani izvozila za 19,6 milijona EUR vina, največ v Združene države Amerike (17 %), Italijo (14 %) in na Hrvaško (14 %). Hkrati smo uvozili za 20,7 milijona EUR vina iz svežega grozdja, največ iz Francije, Italije (po 28 % iz vsake) in Severne Makedonije (13 %).