Sezona maturantskih plesov, ki veljajo za enega izmed najpomembnejših dogodkov srednješolskega obdobja, je več ali manj za nami. V Pomurju maturanti tudi letos niso imeli prav veliko svobode pri izbiri organizatorjev, niti pri izbiri prizorišča.
Lokalno ozvočenje in glasba
Kot praktično edini ponudnik že vrsto let prevladuje Plesna šola Pingi iz Maribora, ki edina ponuja celovito izvedbo maturantskih plesov. Pingi je letos prevzel organizacijo plesov za soboško in ljutomersko gimnazijo, poklicno in tehniško šolo, ekonomsko in zdravstveno šolo v Murski Soboti ter za dvojezično srednjo šolo v Lendavi. Ponudb niso oddali le v Biotehniški šoli Rakičan in Srednji šoli za gostinstvo in turizem Radenci, kjer so maturantski ples organizirali v lastni režiji. »Letos bomo organizatorji 41 maturantskih plesov, največ v Sloveniji. Prvi ples smo izvedli 17. januarja v Puconcih, zaključujemo 17. maja v Kočevju,« pove Rudi Kocbek, direktor Plesne šole Pingi, ki ocenjuje, da v državi obstajajo samo trije ponudniki, sposobni izvesti takšen projekt v celoti.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Bobru na sledi na Razkrižju
Pohod sta organizirala razkriška občina in inštitut Lutra
Kot najbližji ponudnik so tako naravna izbira za pomurske šole. »V okviru naše storitve poskrbimo za vse – od vabil, najema dvorane in glasbene skupine do ozvočenja, osvetlitve, kotiljonov, dekoracije, foto in video storitev ter seveda tudi za gostinsko ponudbo,« pravi prvi mož Plesne šole Pingi. Za gostinsko ponudbo sodelujejo s Štajersko hišo kulinarike iz Gočove, ki je njihov ekskluzivni ponudnik v celotni državi. Lokalna nota pa je, kot poudarja Kocbek, zagotovljena s soboško družbo Artsound, ki skrbi za ozvočenje in osvetlitev na večini maturantskih plesov v njihovi domeni, tudi zunaj Pomurja. Ravno tako so za glasbo na šestih od osmih letošnjih maturantskih plesov, ki so potekali v puconski Zeleni dvorani, poskrbeli v domači skupini Blue Planet.
Maturantski ples ni javni dogodek, ki bi bil financiran iz javnih sredstev, saj breme plačila pade na dijake oziroma starše, a vendar imajo šole kot javni zavodi pomembno posredniško vlogo. Več ali manj vse pomurske šole poudarjajo, da prejete ponudbe organizatorjev posredujejo razrednikom in predstavnikom zadnjih letnikov, ki nato samostojno sprejmejo odločitev, praviloma pa je ponudnikom omogočena še predstavitev, na katero pridejo tudi starši dijakov. Še najbolj transparenten in strukturiran proces izbora imajo, sodeč po pojasnilih ravnatelja Franca Čuša, v Gimnaziji Franca Miklošiča Ljutomer. Takoj na začetku šolskega leta v okviru sveta staršev imenujejo posebno komisijo, ki pripravi razpis, ta pa se objavi na šolski spletni strani. Vloga šola je predvsem v smislu koordinacije in obveščanja, poudari ravnatelj. »Zunanjemu izvajalcu zmeraj predlagamo lokalne ponudnike storitev, vendar jih je v lokalnem okolju zmeraj težje najti,« pripomni Silvija Hajdinjak Prendl, ravnateljica Dvojezične srednje šole Lendava, ki dodaja, da so pred časom gostinske storitve zagotavljale lendavske terme, a danes ni več tako.
Zvita rešitev za Zeleno dvorano
Omejenost izbire prizorišč za izvedbo maturantskih plesov pa pripelje do tega, da v praksi prihaja do nezakonitosti. Po zakonu je namreč prepovedana prodaja oziroma ponudba alkoholnih pijač v objektih in na pripadajočih zemljiščih, ki so neposredno namenjena za njihovo redno uporabo, kjer se opravljata dejavnost vzgoje in izobraževanja ter zdravstvena dejavnost. Zdravstveni inšpektorat je glede tega praviloma mižal na eno oko in je posredoval le, če je v zvezi s tem dobil neposredno prijavo. V obsežni akciji poostrenega nadzora leta 2022 so inšpektorji obiskali več kot 160 osnovnih, srednjih šol in fakultet glede upoštevanja predmetne zakonske določbe. Neskladnosti niso odkrili.
Lani, kot so sporočili za naš medij, poostrenega nadzora niso izvajali, razen na podlagi prijav. Ena takšnih je doletela lendavsko srednjo šolo, kjer je bil uveden prekrškovni postopek. Po intervenciji poslanke vladajoče Svobode Tamare Vonta, ko je bilo lani zaradi prisotnosti alkohola odpovedano martinovanje v Krškem, se je direktiva inšpektorata spremenila. »To pomeni, da telovadnice – pogosto edini večji pokriti prostori v lokalnih skupnostih – ne morejo gostiti dogodkov, kjer bi bila omogočena pogostitev odraslih obiskovalcev. Tako se soočamo z žalostno situacijo, da v celotni regiji primanjkuje primernih prizorišč za prireditve s 300 udeleženci ali več,« opozarja puconski župan Uroš Kamenšek, ki poudarja, da nikakor niso želeli ogroziti izvedbe enega izmed lepših dogodkov v življenju mladih iz celotne regije, zato so iskali rešitve, ki bodo omogočile izvedbo tovrstnih in tudi drugih družabnih dogodkov v prihodnje.
V Zeleni dvorani je bilo letos osem maturantskih plesov. Občina je šla skozi birokratski pekel, da je prekinila upravljavsko pogodbo z osnovno šolo in prevzela telovadnico v svoje neposredno upravljanje, s šolo pa sklenila novo najemno pogodbo, ki ji omogoča uporabo telovadnice le v času pouka in zunajšolskih dejavnosti. Vsem društvom in drugim uporabnikom je ponudila nove pogodbe, ki jih sklenejo neposredno z občino. Zaradi spremembe upravljavca je bilo treba posodobiti požarni red in varnostne akte ter zagotoviti ustrezno registracijo uporabe objekta in na novo spisati vse druge potrebne pravilnike. Ker je bila telovadnica prej evidentirana kot del šolskega kompleksa, jo je občina zemljiškoknjižno ločila kot samostojen večnamenski objekt in uredila prenos vseh pripadajočih funkcionalnih zemljišč. Poteka tudi prezaposlitev hišnika, si čimer bo ločeno še vzdrževanje objekta od šolskega sistema. S temi zvitimi ukrepi je tako občina precedenčno tudi formalno zagotovila, da telovadnica ni več šolski objekt v strogem zakonskem pogledu, toda za ceno nepotrebne birokracije in precejšnjih stroškov.
»Nihče ne zagovarja neodgovorne rabe alkohola, še manj njegove prisotnosti v šolskem okolju. Vendar če neki prostor v popoldanskem času postane večnamenska dvorana, kjer se odvijajo dogodki za odrasle, mora zakonodaja to upoštevati. Trenutna situacija ne vodi k boljši zaščiti mladih, temveč k nepotrebnemu zapletanju organizacije dogodkov in škodi razvoju lokalnih skupnosti,« opozarja puconski župan. V SDS so nedavno predlagali novelo zakona, s katero bi prepoved prodaje alkohola veljala zgolj za čas, ko v objektih poteka vzgojno-izobraževalna oziroma zdravstvena dejavnost. Vlada predloga ni podprla, zato ni veliko možnosti, da bi bilo kaj drugače v državnem zboru. Pravi šov se je odvil že na sredini seji državnozborskega odbora ob obravnavi novele zakona.