Med cepivi še ni mogoče izbirati

Cepljenje proti covidu-19 se je v ponedeljek sprostilo tudi za odrasle, ki so mlajši od 50 let, še vedno pa glede na veljavno strategijo prednostno cepijo starejše in ranljive skupine. Vzpostavljen je tudi nov način prijav za cepljenje proti covidu-19, in sicer prek portala zVem, na spletni strani cepimose.si pa lahko najdete več informacij o cepljenju in posameznih cepivih. Spletna prijava upošteva prednostne kriterije vsakega uporabnika in ga v skladu z veljavno strategijo umesti na seznam pri izvajalcu cepljenja. Prijavljeni bo samodejno dodeljen izbranemu osebnemu zdravniku oziroma cepilnemu centru, kamor spada.
Brez izbire, po načelu naključnosti

V Sloveniji so trenutno dostopna štiri cepiva proti covidu-19 - proizvajalcev AstraZeneca, Johnson & Johnson (Janssen), Moderna in Pfizer. Kdor se namerava cepiti, pa si za zdaj ne more izbirati, s katerim cepivom se bo cepil. Cepi se namreč po načelu naključnosti oziroma izbiranje ni mogoče zaradi omejenih količin posameznih cepiv in logističnih razlogov. Ob tem pa obstajajo določena priporočila.

Cepljenje proti covidu-19 se le pri cepivu Janssen opravi z enim odmerkom, pri preostalih cepivih pa z dvema odmerkoma. Pfizerjevo cepivo je registrirano za osebe, stare 16 let in več, preostala cepiva so registrirana za uporabo pri odraslih, starih 18 let in več. V skladu z mnenjem posvetovalne skupine za cepljenje se tisti, ki so dokazano preboleli covid-19, lahko cepijo samo z enim odmerkom. »Za cepljenje prebolevnikov se ne uporablja cepivo Janssen,« pojasnjuje Renata Gorjan iz ZD Murska Sobota. Če je minilo več kot osem mesecev od začetka bolezni, prebolevnik prejme polno cepljenje, kot je navedeno zgoraj. Osebe, ki so dokazano zbolele za covidom-19 po cepljenju s prvim odmerkom, pa prejmejo drugi odmerek cepiva istega proizvajalca do osem mesecev po začetku bolezni.

NIJZ je sicer opomnil, da po cepljenju z vektorskima cepivoma AstraZenece in Janssen lahko pride do krvnih strdkov, vendar gre za zelo redek zaplet, ki se pojavi le pri 1 osebi na 100.000 cepljenih. Pri tem pojasnjujejo, da osebe, ki so že imele težave zaradi krvnih strdkov ali prejemajo zdravila proti strjevanju krvi, niso nič bolj nagnjene k temu zapletu po cepljenju kot osebe, ki krvnih strdkov doslej niso imele. Jemanje aspirina ali drugih zdravil proti krvnim strdkom po cepljenju odsvetujejo, saj zapleta s tem ne preprečimo. Če do zapleta pride, pa lahko jemanje omenjenih zdravil celo škoduje. Pri tem pozivajo vse, ki v 5 do 28 dneh po cepljenju s cepivom Astrazenece ali Janssen zaznajo simptome, kot so močan in vztrajen glavobol, zamegljen vid, hude bolečine v trebuhu, otekanje ene noge, zasoplost ali bolečine v prsih, da takoj poiščejo zdravniško pomoč.
V Pomurju pet cepilnih centrov

V Pomurju delujejo štirje cepilni centri, ZD Gornja Radgona, ZD Ljutomer, ZD Murska Sobota in ZD Lendava, ki organizirajo cepljenje na svojem območju. Poleg navedenih cepljenje za zdravstvene delavce in sodelavce ter po odločitvi stroke tudi za nekatere paciente izvaja še cepilni center Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Da cepljenje poteka brez večjih težav in da trenutno nimajo večjega števila odpovedi naročenih pacientov, nam je povedala Vladana Đurić Kosič iz ZD Gornja Radgona. Dodala je, da pacienti izražajo predvsem bojazen pred cepljenjem s cepivom AstraZenece, nekateri pa se želijo pred cepljenjem še podrobneje pogovoriti z zdravnikom. Predvidevajo, da bodo še ta teden cepili večino starejših od 50 let. »Doslej še nismo zavrgli nobenega cepiva. Cepivo AstraZenece ima daljši rok uporabe, zato ga lahko še hranimo, preostalo cepivo pa porabimo sproti. Včasih cepimo tudi 500 ljudi na dan, kar pa nam povzroča predvsem organizacijske težave, saj veliko časa porabimo za naročanje,« je še dejala.

Podobno je v ZD Ljutomer. »Ljudje kot razlog, da ne morejo priti na cepljenje, po navadi navajajo, da so v tistem času zboleli, nekateri pa tudi, da so korono preboleli,« je povedala pomočnica direktorja Renata Škrget. Doslej še niso zavrgli nobenega cepiva, saj ga naročijo le toliko, kot imajo potrjenih cepljenj. »Preden naročimo cepivo prek aplikacije, vse ljudi še enkrat pokličemo in preverimo, ali se bodo cepljenja udeležili,« je pojasnila. Pfizerjevo cepivo tako porabljajo sproti, cepivo AstraZenece, ki ga lahko uporabijo pri mlajših od 50 let, pa hranijo v primernem prostoru. »Pri AstraZeneci ni bojazni, da bi jo morali zavreči, saj ima rok uporabnosti v primerjavi s Pfizerjevim cepivom (štiri dni) precej daljši,« je dodala Škrgetova. V ponedeljek so začeli cepiti tudi mlajše od 50 let, s tem da bodo prednostno cepljeni vsi še prijavljeni in necepljeni starejši od 50 let, prioritetne skupine ter kritična infrastruktura. V zdravstvenem domu bodo okrepili cepilne ekipe v naslednjih tednih, vse z željo, da v skladu z večjo količino pritekajočega cepiva čim prej cepijo vse že prijavljene in druge zainteresirane, ki se še bodo prijavili. Tiste, ki se želijo prijaviti, naprošajo, da to storijo na novi prijavni platformi na spletni strani zVEM.
Največ povpraševanja po Moderninem in Pfizerjevem cepivu

V Zdravstvenem domu Murska Sobota so do 8. maja cepili skupno 18.583 ljudi. »S prvim odmerkom Pfizerja 5785 oseb in z drugim odmerkom 3548 oseb, z Moderno s prvim odmerkom 2952 oseb in z drugim odmerkom 3548 oseb, z AstraZeneco s prvim odmerkom 3770 ljudi in s cepivom Janssen 60 oseb,« je pojasnila pomočnica direktorice za področje zdravstvene nege Renata Gorjan. Največ povpraševanja je po cepivih Pfizerja in Moderne. Za cepivo AstraZenece je manjše zanimanje, kar nekaj je odpovedi, predvsem se bojijo krvnih strdkov in drugih stranskih učinkov, je povedala.

Enako kot v Gornji Radgoni in Ljutomeru tudi pri njih niso zavrgli nobenega cepiva. »Naročamo toliko, kot imamo prijavljenih oseb za cepljenje, cepivo AstraZenece pa ima daljši rok uporabe in bo porabljeno za cepljenje s prvim in drugim odmerkom. Cepiva naročamo tedensko glede na število prijavljenih na trenutnem seznamu.« V cepilnem centru lahko dnevno cepijo od 700 do 1000 oseb, tako da so pripravljeni na povečanje cepljenja. V primeru odpovedi imajo pripravljene tudi rezervne sezname. Za aktualne informacije smo prosili tudi ZD Lendava, a odgovora od njih nismo prejeli.
V bolnišnici cepijo posebej ranljive kronične bolnike

Splošna bolnišnica Murska Sobota organizira cepljenje za zdravstvene delavce in sodelavce ter po odločitvi stroke tudi cepljenje nekaterih skupin pacientov, kot so posebej ranljivi kronični bolniki, ki so hospitalizirani ali vodeni v njihovi ustanovi. Do sedaj so cepili z dvema vrstama cepiv, in sicer Pfizerjevim in od AstraZenece. »Od 28. decembra lani, ko smo v naši bolnišnici začeli cepljenje zdravstvenih delavcev in sodelavcev, smo jih do 7. maja cepili 644 (od 1144 vseh zaposlenih). Precepljenost v ustanovi znaša 56 odstotkov, med zdravniki je 68-odstotna, med izvajalci zdravstvene nege 48-odstotna in med preostalimi zdravstvenimi sodelavci 63-odstotna,« je podrobno razložila tiskovna predstavnica Danijela Skledar. Zaznali so le klasične in prehodne stranske učinke, kot so glavobol, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, mrzlica, slabost, povišana telesna temperatura in najpogosteje bolečina ter oteklina na mestu cepljenja. Kot vsak cepilni center tudi oni vodijo seznam posameznikov, predvidenih za cepljenje, in tudi seznam oseb, ki bodo v primeru odpovedi cepljenja primarno predvidenih oseb prejele sproščeni odmerek cepiva. »Do sedaj nismo zavrgli nobenega odmerka cepiva. Cepiva v skladu z zgoraj opisanimi seznami tedensko naročamo prek portala zVem in komuniciramo s službo za preskrbo s cepivi NIJZ.« V tem tednu imajo na seznamih predvidenih za cepljenje pet posebej ranljivih kroničnih bolnikov in trinajst zaposlenih.