vestnik

Med desetimi enotami z neprecenljivo vrednostjo tudi herbarijska knjiga Ljutomerčana

I. B., 3. 12. 2023
Posnetek zaslona
V herbarijski knjigi je 993 različnih rastlin, med njimi tudi mak.
Aktualno

Janez Krstnik Flysser je leta 1696 popisal 993 rastlin.

V Narodnem muzeju Slovenije je bila do 3. decembra na ogled razstava Spomin Slovenije. Obiskovalci so si lahko ogledali deset enot dokumentarne dediščine, ki je bila lani uvrščena na slovenski nacionalni seznam Unesca Spomin sveta. Program je namenjen popularizaciji pisne dediščine in avdiovizualnih zapisov, ki jih hranijo muzeji, knjižnice, arhivi in druge ustanove. Na seznamu so serija listin grofov Celjskih (1262–1456), Korespondenca Primoža Trubarja in drugih protestantskih piscev (druga polovica 16. stoletja), Ptujski mestni statut (1513), Stiški rokopis (okoli leta 1428), Prešerniana (prva polovica 19. stoletja), Knjižnica Frančiškanskega samostana (1469–1800), Biblija Jurija Dalmatina (1584), Pietro Coppo, piranski kodeks De suma totius orbis (1524–1526), Herbarijska knjiga Janeza Krstnika Flysserja (1696) in Taboriščni tarok Borisa Kobeta (1945). 


Za Pomurce je še posebej zanimiv razstavljeni herbarij, saj prihaja z naših koncev. Herbarijsko knjigo iz leta 1696, ki velja za najstarejši herbarij pri nas, je uredil doktor filozofije in medicine Janez Krstnik Flysser iz Ljutomera. Hrani ga Prirodoslovni muzej Slovenije, pomemben pa je, ker je omogočil trajno hranjenje rastlinskega materiala in začetek znanstvenega dokumentiranja rastlinskih vrst. Kot so zapisali v publikaciji, ki je izšla ob razstavi, je herbarij velika knjiga z lesenimi, v usnje vezanimi platnicami. 

herbarijska knjiga, janez krstnik Flysser
Ciril Mlinar
Herbarijsko knjigo je leta 1696 uredil doktor filozofije in medicine Janez Krstnik Flysser iz Ljutomera.


»Flysserjev herbarij nazorno dokumentira, kako so izdelovali in imenovali prve zbirke posušenih rastlin, ki so bile sprva vezane v herbarijske knjige. Knjiga obsega 204 strani z 993 razmeroma dobro ohranjenimi rastlinami, ki so razporejene po abecednem redu latinskih imen,« so zapisali. Herbarijska knjiga je eden najstarejših dokumentov o stopnji razvoja botanike in začetkih naravoslovnega delovanja v 17. stoletju pri nas. Podatkov o nahajališčih sicer ni, a strokovnjaki ocenjujejo, da so bile rastline verjetno nabrane na območju nekdanje Beneške republike, nekaj pa je tudi okrasnih in gojenih vrst. 

Trajen pomen, neprecenljiva vrednost

Herbarijska knjiga je na spletni strani Prirodoslovnega muzeja Slovenije na voljo tudi v digitalni obliki in tako vidimo, katere vse rastline je Janez Krstnik Flysser popisal. V njej je denimo planika, pa tudi primerek krompirja, ki so ga v 17. stoletju gojili kot okrasno rastlino, le redko so ga uporabljali za kulinarične namene. 

Unescov program Spomin sveta sestavlja več registrov, najbolj poznan je mednarodni, ki zajema najpomembnejše pisne in druge dokumentarne pomnike človeštva. Slovenija ima na tem seznamu vpisan Supraseljski rokopis, ki izhaja iz 10. stoletja in velja za najstarejši ohranjeni pisni dokument v slovanskem jeziku. Leta 2020 je bil nato v Sloveniji ustanovljen Nacionalni odbor za Unescov program Spomin sveta in tako se je leta 2022 na nacionalni seznam uvrstilo prvih deset vpisov najbolj prepoznavnih dokumentarnih zbirk. 

»Izbrani dokumenti imajo trajen pomen in neprecenljivo vrednost, njihovo uničenje ali izguba bi pomenila nepopravljivo škodo za nas in naše zanamce,« poudarjajo v Narodnem muzeju Slovenije. 

narodni-muzej-ljubljana spomin-slovenije razstava herbarijska-knjiga
Kaj zdaj berejo drugi