K promociji kmetijskih opravil in pestrosti podeželja v Pomurju prispevajo tudi s fotografskim natečajem
Pred devetimi leti je bilo ustanovljeno Društvo prijateljev agrarne ekonomike (DPAE), ki ima sedež v Beltincih. Glavni razlog za ustanovitev društva je bilo povezati študente dodiplomskih, podiplomskih in doktorskih študijskih programov katedre za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru (FKBV UM). »V prvem letu delovanja smo pozornost posvečali spodbujanju in dvigovanju ozaveščenosti na področjih pridelave varne hrane in prehranske samooskrbe v Sloveniji, promoviranju kmetijstva in kmetijskih opravil v Pomurju, poudarjanju pestrosti podeželja za prebivalce in obiskovalce,« pove Silvo Pozderec, predsednik DPAE. Aktivnosti, ki jih društvo izvaja vse od ustanovitve, so namenjene širši populaciji ljudi, med drugim učencem, dijakom, študentom, tistim, ki se s kmetijstvom že ukvarjajo, in tistim, ki o tem še razmišljajo. »Zato tudi izvajamo anketiranja na pomurskih osnovnih in srednjih šolah, z objavo strokovnih člankov v lokalnih in regionalnih glasilih in revijah izobražujemo občane, organiziramo okrogle mize o problematiki s področja kmetijstva, kjer sodelujejo pristojni strokovnjaki, aktivno pa promoviramo naše društvo tudi na lokalnem in regionalnem nivoju ter delujemo v javnem interesu s področja kmetijstva in razvoja podeželja.«
DPAE
Splošno javnost pa društvo zadnjih osem let nagovarja tudi s fotografskim natečajem. Pripravijo ga med 1. junijem in 30. novembrom.
Prevladujejo spravila kmetijske kulture in raznolika krajina
Društvo svoj namen uresničuje na različne načine, tudi s sodelovanjem z organizacijami in institucijami, ki strokovno pokrivajo agrarno ekonomiko. Največ sodelujejo s FKBV UM pri izvajanju strokovnega praktikuma in projektnega dela. Sodelujejo tudi s številnimi zadrugami pri promociji in pospeševanju varne hrane ter z različnimi društvi v Občini Beltinci, kjer ima društvo sedež. »Sodelujemo s socialnim podjetjem Zrirap Beltinci, pa tudi s Kmetijsko-gozdarskim zavodom Murska Sobota pri projektih s področja kmetijstva in razvoja podeželja, ki doprinesejo k njegovemu razvoju v Pomurju in širše,« pravi sogovornik.
Tematika natečaja so utrinki s podeželja
Splošno javnost pa društvo zadnjih osem let nagovarja tudi s fotografskim natečajem. Pripravijo ga med 1. junijem in 30. novembrom, saj želijo z njim promovirati kmetijska opravila v Pomurju, ki se izvajajo med rastno sezono, vse do spravila kmetijskih pridelkov. »Tematika natečaja so vseskozi utrinki s podeželja, saj želimo z njimi poudariti pestrost podeželja tako za njegove prebivalce kot tudi obiskovalce,« je pojasnil Pozderec. Dodal je, da so bili v vseh teh letih odzivi na natečaj odlični, saj so vsakič prejeli veliko različnih in zanimivih fotografij, ki so jih posneli ljubiteljski ali profesionalni fotografi. »Med motivi, ki so prevladovali, so bile različne razvojne faze posameznih rastlin, spravila kmetijskih kultur in raznolika krajina na območju pomurske regije. Glede na to, da fotografski natečaj izvajamo že osmo leto zapored in da smo v vseh teh letih prejeli veliko različnih in kakovostnih fotografij, lahko z gotovostjo trdimo, da smo veliko prispevali k promociji kmetijstva in kmetijskih opravil v Pomurju.«
Po izsledkih mednarodne raziskave Food-Covid-19, ki jo je v Sloveniji izvajal Inštitut za nutricionistiko, se je odnos prebivalcev pomurske regije do kmetijstva in predvsem do hrane v Pomurju in Sloveniji spremenil. Gospodinjstva so v času epidemije za preskrbo s hrano bistveno manj obiskovala večje trgovske centre, znatno se je povečal obseg naročanja živil na dom. »Sprememba je bila še posebej vidna na podeželju, kjer je bila uporaba spletnih trgovin pred epidemijo bistveno manjša kot v mestnem okolju. Pri preskrbi s hrano smo začeli bolj uporabljati živilske prodajalne in lokalne trgovine bližje domu in se tudi prehranjevati z več lokalnimi pridelki in izdelki,« pravi sogovornik. Te spremembe bodo vplivale tudi na prehranjevalne navade in način življenja v prihodnje, saj bodo imele dolgoročen vpliv na zdravje prebivalcev v Sloveniji, ugotavlja.
