vestnik

Med nominiranci za kresnika tudi Suzana Tratnik

A. Nana Rituper Rodež, 5. 5. 2020
A. Nana Rituper Rodež
Pisateljica Suzana Tratnik pred leti na literarnem večeru v Murski Soboti, na njeni levi Nevenka Emri in na desni Ivanka Klopčič Casar.
Aktualno

Redko se je zgodilo v zadnjih letih, da med desetimi finalisti za kresnika, nagrado Dela za najboljši slovenski roman ne bi bilo vsaj kakšnega pisatelja ali pisateljice iz Pomurja. Tudi letos je. Med deseterico je roman Suzane Tratnike z naslovom Norhavs na vrhu hriba, zgodba o samoti, samoiskanju, uporu in ljubezni, lahko bi rekli kriminalka, ki to ni, saj je bolj družbeno kritičen pogled na svet.

V zadovoljstvo mi je, da so roman člani strokovne žirije opazili in prepoznali vrednost v njem, je za Vestnik povedala pisateljica. »Zavedam pa se, da je vsak izbor lahko tudi splet naključij ali osebnega mnenja odločevalcev v komisijah. Prav gotovo pa lahko nominacije in podeljevanje nagrad spodbudi zanimanje za knjigo, kot pravi urednik Aljoša Harlamov. Usoda mnogih knjig je, žal, da izidejo, pripravi se kakšen literarni večer, potem pa lahko kar poniknejo v pozabo. Hkrati pa je nominacija zame tudi spodbuda za literarno ustvarjanje.«

prenos
Naslovnica knjiga
Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hirba

Glavna junakinja v romanu Norhavs na vrhu hriba je Ariana, ki od domnevne materine smrti živi z zlobno teto Kristo. Potem ko pavzira, se je bila prisiljena vrniti v zahojene Privežice, kjer nima početi česa pametnejšega, kot da hodi z lokalci popivat v gostilno Pri sončni kapljici in obiskuje babico Roziko v norhavsu na vrhu hriba.

V tem fiktivnem kraju na vrhu hriba stoji norišnica, okoli katere se vse dogaja, pravi Suzana Tratnik. »Vsi krajani so na nek način povezani z norišnico, ali imajo nekoga tam, ali so sami bili tam, ali tam delajo. Lahko bi celo rekli, da je cel kraj kot odprti oddelek te norišnice. Pravzaprav je meja med normalnimi in tistimi, ki niso, med tistimi, ki so v norišnici, in tisti, ki hodijo po kraju, zelo tanka, zabrisana. Zgodba pa je groteskno kruta ali celo distopična, kot fikcija, ki razkriva skrajno grozo človeških usod. “

7290ade3da588212121c60c84d05e70e
Robert Balen
Suzana Tratnik je otroštvo in mladost preživela v Murski Soboti, zdaj pa živi in dela v Ljubljana.

Zanimivo pa je, da se je prizorišče tega romana oziroma prizora pred leti avtorici pojavilo v sanjah. Še ko je bila majhna pa se ji je pogosto sanjalo, da jo vrtijo in potem se je sredi noči v grozi zbujala. O tod ideja o gajžulah, izmišljeni napravi, na kateri so vrteli norce tako dolgo, da bi se jim odvrtelo.

suzana-tratnik kresnik norhavs-na-vrhu-hriba pisateljica