V začetku oktobra je Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) v imenu ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo objavila javni poziv za samozaposlene in mikro podjetja z do štirimi zaposlenimi k oddaji vloge za dodelitev brezplačnih zaščitnih mask. Namen in cilj javnega poziva je bila razdelitev petih milijonov zaščitnih mask za omogočitev poslovanja s ciljem preprečitve širjenja okužbe s koronavirusom.
Na javni poziv so se podjetniki množično odzvali. Prijavljen samozaposleni ali mikro podjetje z enim zaposlenim je tako prejelo 150 zaščitnih mask, podjetje z dvema zaposlenima 300 zaščitnih mask, podjetje s tremi zaposlenimi 450 zaščitnih mask in podjetje s štirimi zaposlenimi 600 zaščitnih mask. Podjetniki so maske lahko prevzemali na območnih obrtno-podjetniških zbornicah, na območju katere je sedež podjetja. Na območju Upravne enote Murska Sobota je bilo 371 podjetjem razdeljenih 93.500 mask. Dvajset podjetij mask ni prevzelo, dve podjetji sta maske zavrnili. Na območju lendavske upravne enote so razdelili 744 paketov mask, 14 podjetij pa paketov ni prevzelo.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Znanih je več podrobnosti o pretepu na soboški tržnici
Dve osebi sta iskali pomoč v regijski bolnišnici.
Petdeset mask za 26 evrov
Veselje ob brezplačnih maskah pa je kmalu skalila informacija, da morajo podjetniki svojim računovodjem sporočiti, da škatla 50 mask stane 26 evrov, računovodje pa morajo to knjižiti kot prihodek. »Šli smo na led. Opravičujemo se vsem, saj nosimo del odgovornosti glede na to, da smo promovirali akcijo. V dober namen smo verjeli tudi mi. Ugotovili smo, da brezplačne maske, pri razdeljevanju katerih je sodelovala OZS v polni kapaciteti, niso brezplačne, ampak so državna pomoč,« so zapisali v facebook skupini Tudi mi smo (samo)zaposleni, pod njihovo objavo pa so se zvrstili številni komentarji razočaranja. Zmotila jih je tudi cena škatle mask, pri čemer je direktor OZS Danijel Lamperger pojasnil, da gre za zaščitne maske iz blagovnih rezerv, ki so bile po takšni ceni kupljene že marca letos.
Ni prihodek, ki šteje za primerjavo
Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so kasneje pojasnili, da se maske kot državna pomoč ne prištevajo k prihodkom, ki štejejo za primerjavo upada prihodkov v letošnjem letu v primerjavi z letom 2019. Njihova računovodska obravnava je povsem enaka kot na primer pri temeljnem dohodku. To je pomemben podatek za vse tiste samozaposlene in podjetnike, ki zaradi več kot 10- ali 20-odstotnega padca prihodkov zaradi novega koronavirusa uveljavljajo pomoč države. Kot so še poudarili, se v primerjavi upoštevajo le čisti prihodki od prodaje, ugotovljeni po pravilih o računovodenju, in nadomestila iz zavarovanja za starševsko varstvo. Maske tudi niso darilo in zaradi tega prevzemnik mask ne plača davka na darila.
Pomoč de minimis
»Zaščitne maske, ki so jih upravičenci prejeli, so brezplačne, pri čemer gre za de minimis pomoč (pomoč de minimis je instrument na področju državnih pomoči, ki državam članicam EU omogoča, da podjetjem dodelijo podporo iz javnih sredstev, op. p), katere vrednost je treba knjižiti kot prihodek, kot velja za vse državne in de minimis pomoči,« so pojasnili na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo. Kot so še zapisali, je bilo v javnem pozivu navedeno, da se vloge za dodelitev brezplačnih zaščitnih mask izvajajo v okviru sheme de minimis. »Upoštevati je treba pravilo omejitve višine pomoči, kar pomeni, da skupna pomoč, dodeljena enotnemu podjetju, na podlagi pravila de minimis ne sme presegati 200.000 evrov v obdobju zadnjih treh proračunskih let, ne glede na obliko ali namen pomoči. Zgornje meje pomoči veljajo ne glede na to, iz katerih javnih sredstev je pomoč dodeljena in ali je pomoč dodeljena v okviru več shem ali individualnih pomoči hkrati.«