Prvi nemir, ki so ga sprožili covidni dodatki, se je komaj malo polegel, ko je znova završalo zaradi plačnih sprememb za približno 200 poklicev v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Vseh zaposlenih v dejavnosti spremembe niso zajele, kar je med drugim sprožilo nedavno stavko, ki sta jo organizirala sindikata zdravstva in socialnega varstva ter zdravstvene nege.
Medicinske sestre kot najštevilnejši del zdravstvenega osebja so zato spet obrekovane. To boli, povedo sogovornice, še posebej zato, ker mnoge delajo veliko in se trudijo delati dobro ter s srcem za ljudi. Bolijo pa tudi krivice, ki so jim priča znotraj svojega stanovskega ceha zaradi nepoštenih razmerij.
Tokovi so se obrnili
Minka Hozjan opravlja delo medicinske sestre že 37 let, od tega 27 let v Domu starejših Lendava, in po vsem, kar je v tem času doživela, pove, da se ni odločila za napačen poklic. »Vsa ta leta, ko te poklic meče sem in tja, služba in delovni tim pa pregneteta, sem morda enkrat samkrat rekla: zdaj bi pa najraje takoj šla v pokoj. Iskreno.« O svojem delu nikoli ni govorila slabo, tudi tarnala ni nikoli, ko je odhajala na nedeljsko in nočno delo, in morda sta se prav zato za enak poklic odločila oba njena otroka.
Sta se pa pomen medicinske sestre in vloga poklica od takrat, ko je sama začela, zelo spremenila. Medicinska sestra je bila takrat lik, ki je nekaj pomenil. Bila je spoštovana zaradi humanosti poklica, pozneje pa so se tokovi obrnili, predvsem proti srednjim medicinskim sestram. »Tudi s tem, ko so nam odvzeli kompetence, enako kot so ostali brez njih mladi, ki prihajajo na delo po končani srednji šoli. S tem ne kažem s prstom na diplomirane medicinske sestre, bolj na samo ureditev in krovno organizacijo, zbornico zdravstvene nege. Na žalost. Sama sem izstopila iz zbornice pred tremi leti, ker se mi je zdelo, da nismo nič vredne. Popolna degradacija! Nikoli in nikjer nas niso upoštevali, tudi takrat ne, ko se delijo priznanja, zlati in srebrni znaki. Ve se, čigava je to domena,« pove naravnost, čeprav je tudi sama pred leti in kot ena redkih srednjih medicinskih sester dobila priznanje. Iskreno ji je žal mladih, ki zdaj prihajajo delat, res z veliko manj prakse, kot so jo imele pred leti same zaradi drugačnega načina šolanja. Vrženi so v tok in morajo plavati, bolj ali manj uspešno, odvisno tudi od tega, kakšnega mentorja dobijo. »Zaradi tega, kar se je zgodilo s poklicem srednje medicinske sestre, me res boli srce. Tudi zato mladi po končani srednji šoli odhajajo na študij ali na delo v Avstrijo, kjer je delo medicinske sestre bolj cenjeno.« Prav zaradi kadrovske oslabljenosti oziroma samo zato je sama podprla stavko, pa tudi zaradi nesorazmerij pri plačah.
S svojo plačo, ki jo prejema po 37 letih dela, za štiri nočne izmene in dve nedeljski dežurstvi na mesec, je zadovoljna. Se ji pa zdi nepošteno, da njena mlada kolegica, ki prav tako dela »petek in svetek« in enako doma pusti družino, za enako opravljeno delo dobiva plačo z dodatkom, da doseže »minimalca«. Enako se godi strežnici, ki še po petintridesetih letih dela prejema dodatek do minimalne plače, ali zaposlenim v drugih najnižjih plačnih razredih. »To pa je žalostno. Ob vsem, kar mora zdravstveni delavec slišati, videti in opraviti, je naše delo res podcenjeno. Nisem občutljiva, če doživim kaj neprijetnega od stanovalcev, nikoli jim tega ne zamerim, ko pa dobim udarec pod pas od svojcev ali ko preberem kaj grdega o nas, me zaboli. Govorili so nam, tudi anticepilci iz naše stroke, da smo morilci. To me je zabolelo,« pove prizadeto.
Računalnik in telefon
Jožica Klajnščak, diplomirana medicinska sestra v Zdravstvenem domu Gornja Radgona, dela v svojem poklicu že 40 let. Delati je začela v otroškem dispanzerju, nato v patronažni službi, zdaj pa je že 31 let v splošni ambulanti in tudi vodja zdravstvene nege, deset let dela še v referenčni ambulanti. »Saj so včasih trenutki, ko se malo zamisliš in se vprašaš, ali bi lahko bilo kje drugače, potem pa ugotoviš, da se drugod ne vidiš. Po vseh teh letih zagotovo ne,« pove.
V vseh teh letih se je delo medicinske sestre zelo spremenilo. »Nismo sestre, smo administratorji, kar zelo obžalujem. To delo nam vzame veliko časa, ki bi ga lahko posvetile pacientom. Ljudje prihajajo z različnimi težavami in včasih je pogovor ključen, tudi terapevtski. Mi pa gledamo v računalnik. Telefon in računalnik sta postala naše osnovno sredstvo,« pove. Spremenili so se tudi odnosi, tako med medicinsko sestro in bolnikom kot med medicinsko sestro in zdravnikom. »Nismo vedno sprejete, četudi hočemo pomagati in se trudimo po najboljših močeh. Ljudje pogosto tudi ne razumejo, da je sistem takšen, da moramo slediti in delati, kar nam je naročeno.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
V vsakem poklicu se najdejo takšni in drugačni ljudje po značaju in vedenju, ampak to, da so ljudje postali do nas tako arogantni, to pa je kar boleče. Še posebej v koronačasu so se zelo spremenili. Verjetno tudi mi, saj smo se vsi znašli v tem. A redkokdo opazi, da smo preobremenjeni,« pripoveduje sobesednica in doda, da smo se ljudje navadili, da ocenjujemo druge, da vsi vse vemo in vsi bi organizirali delo drugega, čeprav ga ne poznamo. »So tudi nepravilnosti in ne bom rekla, da nimajo ljudje včasih prav, ampak ni dobro posploševati,« pove.
V zadnjem obdobju je bilo veliko kritik tudi na račun tega, da bolniki ne morejo priti do zdravnika, sestre pa da se sprehajajo po praznih čakalnicah. A v resnici so imeli v ambulantah družinske medicine ves ta čas po sto obravnav na dan in zato tudi ne morejo v trenutku dvigniti telefona, ko kdo pokliče. »Nam je vsem zelo hudo, da je tako, še posebej tistim, ki smo doživeli že tudi boljše čase, za katerimi nam je včasih žal,« pove.
Sami zdravstveni delavci na spremembe ne morejo vplivati, razmišlja Jožica, bi pa nekaj morala v tej smeri narediti država. Najprej s tem, da bi se sprejeli predlagani standardi in normativi. V ambulanti družinske medicine bi vsekakor morali biti dve medicinski sestri, delovni čas za referenčno medicinsko sestro pa bi se podaljšal s štirih na osem ur.
Morda je bilo zato tudi nekoliko zgrešeno, da je bila na plakatu za stavko v prvi vrsti navedena plača, pove sobesednica. Gotovo so osebni dohodki nekaterih v zdravstvu nizki, nepošteno je plačan mlad kader in povsem razvrednoteno delo srednje medicinske sestre, ki so ji bile odvzete kompetence. Ampak skrajni čas bi bil, da bi se nekatere stvari v sistemu zdravstvene dejavnosti začele spreminjati poglobljeno in celovito.
Beseda polepša dan
Zdenka Domitric po končani srednji šoli dve leti in pol ni dobila zaposlitve v svojem poklicu v domačem okolju, in ker je bilo treba preživeti, je sprejela delo v podjetju Mura. V Muri je delala štiri leta, za kar ji ni žal, ko pa se je dokončal kirurški objekt v murskosoboški bolnišnici, se je zaposlila na tem oddelku in tu dela še zdaj.
»Če bi se še enkrat rodila, bi se znova odločila za ta poklic,« pove. Z veseljem ga opravlja in veliko ji pomeni notranje zadovoljstvo, ki ga ima ob tem, še bolj pa, ko so zadovoljni pacienti. »Medicinska sestra je še vedno cenjena. Bolniki so do nas spoštljivi in obzirni, ker vidijo, koliko delamo, in večkrat tudi to povedo. So pa večkrat nezadovoljni svojci bolnikov. Še posebej zdaj, ko niso dovoljeni obiski, nas včasih kdo nadira po telefonu in tudi kam pošlje, ampak več kot smemo dati informacij, ne moreš povedati. To me prizadene in si misliš, ti njemu lepo besedo, on pa grdo nazaj. Enkrat mi je eden dejal: Vi nič ne delate, samo kavo pijete, potem pa slušalko odložil. Večkrat tudi slišimo: Imate visoke plače in za te plače tudi delajte,« pripoveduje Zdenka. Sama ni taka, da bi odgovarjala na enak način, ker ve, da bi to lahko sprožilo še več slabe volje.
Veliko ji pomeni tudi timsko delo in to, da se na oddelku dobro razumejo med seboj. »Včasih si mislim, da se ob mladih kolegicah še sama kar pomladim. Ravno zadnjič sem jim v šali rekla: Toliko ste stare kot moja hčerka in tako sem vam jaz danes mama. Takoj smo se vse nasmejale in ena mi je celo dejala: Joj Zdenka, ti si nam polepšala dan,« je sklenila pogovor.
Razdor med medicinskimi sestrami
Marija Zrim je zaposlena v Splošni bolnišnici Murska Sobota že 25 let. Začela je kot višja medicinska sestra s pripravništvom v službi perioperativne medicine in nato po potrebi delala skoraj na vseh oddelkih. Takrat je bila ena redkih medicinskih sester z višjo izobrazbo in dokaj mlada je tudi zasedla vodstveno mesto. »Imela sem možnost oditi na delo v tujino, kjer sem že tudi bila na poskusnem delu, vendar pripadnost domačemu kraju in ustanovi je pretehtala, da sem ostala in da še vedno vztrajam, pa čeprav so za mano takšne in drugačne poti. In za to mi ni žal,« pove sogovornica.
Plača je vsekakor eden od pomembnih razlogov za odhod medicinskih sester na delo v tujino, pomembni dejavniki pa so tudi delovno okolje, pripadnost kolektivu in medsebojni odnosi. Del odgovornosti nosi tudi družba, ki ne prepozna pomena dela medicinske sestre, čeprav se je to precej spremenilo v covidnem času. Veliko škode na področju zaposlovanja je naredil tudi zakon o uravnoteženju javnih financ, še pove sobesednica, saj nihče ni naredil analize, kakšne bodo posledice tega čez deset ali petnajst let. »Veliko vlogo pri tem je imela tudi naša Zbornica - Zveza, torej krovna ustanova, ki je v tistem času tudi zelo nasprotovala širjenju mreže šol za izobraževanje medicinskih sester. Čez nekaj let pa je povsem spremenila svoje mnenje. Zdaj imamo šole, vendar izobražujemo za tujino. Ljudje še vedno odhajajo,« pove. »Za obstoječi položaj medicinskih sester in tehnikov smo si deloma krive tudi same medicinske sestre. Mečemo si polena pod noge in s tem v očeh javnosti krnimo ugled poklica in izgubljamo pomen v primerjavi z nekaterimi drugimi poklici, ki jih ljudje postavljajo višje od dela medicinske sestre.« Na poti profesionalizacije in prepoznavnosti poklica v okolju in družbi manjka tudi ustrezna zakonodaja na področju zdravstvene nege. Priča smo različnim pristopom tako v ustanovah kot razlikam med zdravstvenimi ustanovami, še poudari sobesednica. Na primer v klinični ustanovi imajo organizirano delo v izmenah, v drugih bolnišnicah bodisi dežurno ali nadurno delo. Posledica te neenotnosti je različno visoka plača medicinskih sester po bolnišnicah na istih deloviščih. Kdor dela v izmenah, je res več časa lahko doma, vendar ima kljub istemu izhodiščnemu plačnemu razredu manjšo plačo od nekoga, ki je vključen v dežurno službo in zato prejema višjo plačo. Poenotenje bi bilo potrebno, vendar je težava v tem, da je medicinskih sester premalo. Situacije ne rešuje niti dvig plačnih razredov. Tako diplomirana medicinska sestra, ki dela v urgentnem centru v izmenah, še vedno ne dosega plače diplomirane medicinske sestre, ki dela na oddelku bolnišnice, kljub temu da je ta za štiri razrede v nižjem izhodiščnem plačnem razredu, razloži Zrimova. Prav zaradi tega in preobremenjenosti je v zadnjih nekaj letih precej medicinskih sester iz urgentnega centra murskosoboške bolnišnice tudi odšlo.
Velik razdor med medicinskimi sestrami je povzročil tudi odvzem kompetenc medicinskim sestram s srednjo izobrazbo. S tem je bil razvrednoten poklic na tej ravni in kmalu ne bo medicinskih sester, ki bi to delo opravljale. Zato bi počasi moralo priti v zavest diplomiranih medicinskih sester, da so one zdaj tiste, ki morajo biti ob bolniku. »Kajti nimajo samo svojih kompetenc, ampak so jim ostale tudi vse tiste, ki jih imajo opredeljene zdravstveni tehniki. Vrniti se bodo morale k bolniški postelji,« pove Marija Zrim.
O stavki zdravstvenih delavcev pa pravi, da je zahteva po spremembi standardov in normativov postavljena zelo smelo, a se bo zaradi pomanjkanja medicinskih sester v praksi težko uresničila. »Tudi s temi stavkovnimi zahtevami se borimo proti vetru,« pove. Poklic medicinske sestre bi morali približati širši javnosti, okrepiti poklicne vrednote, da se bodo mladi odločali zanj, zagotoviti primerno plačo in sprejeti zakon o zdravstveni negi, kjer bi se lahko marsikaj od tega opredelilo. Prizadevati bi si morali, poudari sobesednica, da bi medicinske sestre skupaj z zdravniki, s katerimi so ob bolniku, izstopile iz enotnega plačnega sistema.
V enem dnevu 80 sporočil
Saška Hlebec dela v splošni ambulanti ljutomerskega zdravstvenega doma kot srednja medicinska sestra in po 30 letih dela bi še enkrat izbrala ta poklic. »Rada delam z ljudmi, čeprav včasih pride kak res naporen dan,« pove. Ko je začela delati, je bilo vse nekam bolj umirjeno, zdaj pa je na splošno več nezadovoljstva in to potem ljudje prinašajo s seboj v ambulanto. Razlika od takrat, ko je začela delati, je tudi v tem, da se je obseg dela povečal, zaradi česar so medicinske sestre preobremenjene in izčrpane. Ob vsem delu, ki ga je treba opraviti za bolnike v ambulanti, in ti so naročeni na vsakih petnajst minut, morajo zdaj veliko vsega opraviti še prek računalnikov in telefonov. »Samo v ponedeljek smo prejeli več kot 80 elektronskih sporočil. Veliko lažje bi bilo za vse, tako zaposlene kot paciente, če bi bili v ambulanti dve medicinski sestri,« še doda.
V bolnišnici največje pomanjkanje
V SB Murska Sobota je v dejavnosti zdravstvene nege zaposlenih blizu 500 ljudi, toda zaradi bolniških izostankov ali porodniških dopustov jih je v delovnem procesu vsak dan 50 manj. Da bi se približali optimalni zasedbi delovišč, bi morali imeti še najmanj 25 diplomiranih medicinskih sester in 15 zdravstvenih tehnikov, z uvajanjem novih dejavnosti in odpiranjem novih delovišč pa bodo potrebovali še več kadra. »Kadrovski načrt smo že pripravili, vendar nam mora vsako dodatno zaposlovanje letos odobriti ministrstvo. Odgovor nanj še čakamo,« je povedala Nataša Kreft, pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Mlade želijo privabiti z razpisovanjem kadrovskih štipendij, tako za študente kot za dijake srednje zdravstvene šole, že zaposlene pa spodbujajo k nadaljnjemu izobraževanju z delnim plačilom šolnine. »Posneli smo tudi promocijski film za poklic zdravstvenega tehnika, ki je bil predstavljen na informativnem dnevu,« pove Kreftova.
Še vedno se srečujejo tudi z odhajanjem medicinskih sester zaradi zaposlitve pri drugem delodajalcu, odhajajo pa predvsem zdravstveni tehniki, ki iščejo zaposlitve s prijaznejšim urnikom za delo. Precej pa je tudi odhodov zaradi upokojitev, ki jih ne morejo nadomestiti z novimi zaposlitvami, saj na objavljene razpise skoraj ni prijav.
Zaposlujejo samo še diplomirani kader
Zdravstveni dom (ZD) Gornja Radgona ima dovolj zdravstvenega osebja, celo nekoliko več od veljavnih normativov. Če bi upoštevali predpisane standarde, dela ne bi mogli opraviti v obsegu, kot ga. Po novem zaposlujejo samo diplomirane medicinske sestre, saj medicinske sestre s srednjo izobrazbo nimajo več zadostnih kompetenc. Kljub splošnemu pomanjkanju medicinskih sester jim kader še vedno uspe dobiti, prav tako nimajo težav s fluktuacijo, čeprav delujejo na obmejnem območju blizu Avstrije. »Za ohranjanje kadrov je pomembno najprej dobra delovna klima in pogoji za delo, vsekakor pa tudi urejeni prostori. Kajti tudi če imaš dobro ekipo in če ta nima dostojnih prostorov za delo, bo prej ali slej odšla. Omogočati je treba tudi izobraževanje in karierno rast,« pove Ivan Horvat, pomočnik direktorja in glavni medicinski tehnik zavoda.
Pri delu pomagajo študenti
Glede na dejanske potrebe je zdravstvenega kadra premalo, ugotavlja Renata Škrget, pomočnica direktorja ljutomerskega ZD za področje zdravstvene nege. Zato so dodatno zaposlili tri medicinske sestre in štiri študentke. Kljub dodatni pomoči se preostali kader zdravstvene nege poleg svojega rednega dela vključuje v dodatne programe, kot sta cepljenje in jemanje brisov, kar pomeni, da imajo od 10- do 12-urne delovnike. To delo je res plačano kot nadurno delo, ampak so zaposleni že izčrpani in denar ne odtehta več napora. Odhodov zaposlenih skoraj nimajo, prav tako ne odhodov v tujino.
Da bi se mladi odločali za poklic medicinske sestre in da bi izobražen kader zadržali doma, je treba nujno spremeniti standarde in normative ter jih prilagoditi novim usmeritvam in zahtevam ter zahtevnejši oskrbi celotnega prebivalstva v okviru zdravstvene nege. »Žal pa je postal poklic medicinske sestre ali zdravstvenega tehnika v družbi podcenjen in deficitaren, posledično v času epidemije covida-19 pa zaposleni izčrpani in izgoreli,« je še povedala Renata Škrget.
Prihajajo iz bolnišnice
Fluktuacija kadra zdravstvene nege v ZD MS glede na število zaposlenih ni velika, pove Renata Gorjan, pomočnica direktorice za področje zdravstvene nege. Lani sta se dve diplomirani medicinski sestri zaposlili v bolnišnici, en zdravstveni tehnik pri koncesionarju, ena srednja medicinska sestra se je letos zaposlila v Avstriji. Nov kader jim še vedno uspe dobiti, tudi s tem da prihaja k njim s sekundarne ravni.
»V ZD Murska Sobota pri načrtovanju in razporejanju zaposlenih v zdravstveni negi upoštevamo tudi standarde, ki so opredeljeni v dokumentu Poklicne kompetence in aktivnosti izvajalcev v dejavnosti zdravstvene nege. Sprejem kadrovskih standardov in normativov bi pripomogel k temu, da se razmere začnejo urejati, da se poskrbi za zadostno število usposobljenega kadra in se ga odgovornemu delu primerno plača,» poudari Gorjanova.
Primarna raven zdravstva prezrta
»Trenutno obvladujemo vse delovne procese, čeprav smo v koronskem času dodatno obremenjeni z novimi delovišči, kot je vstopna točka, testiranja in cepljenje proti covidu-19, kjer si pomagamo s pripravnico in študenti zdravstvenih strok,« pove Mojca Rožman Nagy, pomočnica direktorice za področje zdravstvene nege v ZD Lendava. Glede na veljavne standarde bi potrebovali še dve ali tri diplomirane medicinske sestre. Večjega števila odhodov zaposlenih k drugemu delodajalcu nimajo oziroma lani samo enega.
Zdravstvena nega je še zmeraj podcenjena v zdravstvenem sistemu in prav tako jo dojemajo tudi uporabniki, je povedala Rožman Nagyeva. »Postali so verbalno zelo nasilni, nepotrpežljivi, arogantni. Medicinske sestre smo vezni člen med uporabnikom-pacientom in zdravnikom, kar imamo za veliko odgovornost in se jo trudimo s svojim strokovnim znanjem in empatijo vestno opravljati. Primarna raven zdravstva je žal mnogokrat prezrta in zapostavljena, čeprav smo vstopna točka v zdravstveni sistem.«
Zdravstveni delavci v Pomurju
Zdravstveni dom Murska Sobota ima 393 zaposlenih. V zdravstveni negi je 186 zdravstvenih delavcev, od tega 118 diplomiranih medicinskih sester, tri diplomirane babice, 18 zdravstvenih reševalcev s kvalifikacijo NPK, 32 srednjih medicinskih sester in 15 zobozdravstvenih asistentov. Trenutno dela še 9 pripravnikov – tehnikov zdravstvene nege.
V Zdravstvenem domu Ljutomer imajo 18 zdravstvenih tehnikov, 11 srednjih medicinskih sester s kompetencami, 22 diplomiranih medicinskih sester in eno magistrico zdravstveno-socialnega menedžmenta.
V ZD Gornja Radgona je zaposlenih v zdravstveni negi 41 diplomiranih medicinskih sester, 11 zdravstvenih reševalcev s kvalifikacijo NPK in 23 srednjih medicinskih sester.
V ZD Lendava imajo zaposlenih 25 diplomiranih medicinskih sester in 40 zdravstvenih tehnikov.