Mednarodna konfederacija sindikatov (ITUC) s sedežem v Bruslju izpostavlja, da je bilo zaradi pandemije covida-19 izgubljenih 400 milijonov delovnih mest. Konfederacija poziva k novi družbeni pogodbi, ki bi zagotavljala okrevanje globalnega gospodarstva na način, da bi to postalo odporno na izzive, ki jih je prinesla pandemija, hkrati pa bi naslavljala okoljske izzive ter neenakost med zaposlenimi.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Pred mednarodnim dnevom dostojnega dela so na državnem statističnem uradu strnili nekaj podatkov s trga dela, hkrati pa so pozvali, da 7. oktober obeležimo z razmislekom o pomenu dostojnega dela in spoštovanja delavskih pravic.
Pomemben mednarodno primerljiv kazalnik položaja na trgu dela v določeni državi je stopnja delovne aktivnosti. Na območju unije je bila ta lani 54-odstotna, v Sloveniji pa 55,5-odstotna. Na ravni statističnih regij je bila stopnja delovne aktivnosti najnižja v primorsko-notranjski, najvišja pa v jugovzhodni Sloveniji.
Število zaposlenih za nedoločen čas se je lani povečalo za pet odstotkov, hkrati je upadlo število zaposlenih za določen čas, in sicer za 14 odstotkov. Statistiki so ubrali tudi podatke o prekarnem delu, ki velja za nestabilno, negotovo obliko zaposlitve. Lani je take oblike dela v Sloveniji opravljalo 56.000 delovno aktivnih, 48 odstotkov teh oseb so bili študenti, ki so delali prek študentskega servisa, 23 odstotkov jih je opravljalo delo prek agencije, 22 odstotkov je bilo samozaposlenih, ki niso zaposlovali in so delali pretežno za eno stranko, sedem odstotkov pa jih je neprostovoljno imelo zaposlitev z delovnim časom, krajšim od polnega. Delež delovno aktivnih (15-64 let), ki delajo ob vikendih je bil lani v EU najvišji v Grčiji, sledili sta Italija in Irska, države z najnižjimi odstotki delovno aktivnih, ki so delali ob koncih tedna pa so Madžarska, Portugalska in Poljska.
V Sloveniji se je lani neformalno izobraževalo 133.000 ljudi, starih 15 let ali več; 73 odstotkov teh oseb je bilo delovno sposobnih, nekaj manj kot tri odstotke brezposelnih ter 24 odstotkov neaktivnih. Kot so pojasnili na statističnem uradu, v neformalno izobraževanje spadajo npr. kuharski ali športni tečaji, krožki, seminarji, inštrukcije ... Odstotek oseb, ki so se lani dodatno neformalno izobraževale, je bil največji med osebami z vsaj terciarno izobrazbo (52 odstotkov).