Marsikaj doživel, a take zime še ne
»Sam sem aktivno čebelar od 1984. leta in marsikaj smo v tem času že doživeli, vendar take zime, kot je ta, brez snega in s temperaturami okoli nič stopinj, še ne. Kakšne bodo posledice, ne vemo in le upamo lahko, da bo pomlad vendar prinesla več padavin. Narava je pač nepredvidljiva,« je pripovedoval Jože Tratnjek, predsednik Čebelarskega društva Črenšovci, ki že vrsto let tudi aktivno deluje in zaseda različne funkcije v čebelarskih organizacijah.Čebelarsko društvo je bilo v Črenšovcih ustanovljeno leta 1979 in bo torej letos proslavilo 40 let delovanja, toda prva organizirana čebelarska dejavnost na tem območju sega v začetke petdesetih let, o čemer priča tudi letnica 1951, izvezena na razvitem praporu društva. Društvo zdaj šteje od 30 do 40 članov, ki so vsi čebelarji, prihajajo pa iz občin Turnišče, Odranci in Črenšovci.
»Čebele ne poznajo mej in tudi mi jih ne ustvarjamo, saj tudi naše področje delovanja, to je ohranjanje čebele, ne more biti zamejeno,« je povedal sogovornik. Vsak član društva se je tudi zavezal, pove Tratnjek, ne le na papirju, ampak s svojimi dejanji, da bo prispeval k ohranjanju čebel in njihovega življenjskega okolja, da bo širil pomen ohranjanja ekosistema in to prenašal na mlade rodove. Vsa ta večletna prizadevanja slovenskih čebelarjev, varuhov narave, so bila s tem, ko je generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) na pobudo Slovenije lani razglasila 20. maj za svetovni dan čebel, poplačana, kot glasniki doma pridelane hrane pa lahko stopijo v ospredje tudi zdaj, ko se nam iz dneva v dan razkriva problem nekakovostne hrane iz uvoza.
Medeni zajtrk
»Čebelarji smo ponosni, da je naša krovna organizacija Čebelarska zveza Slovenije že pred desetletjem orala ledino na področju zdrave domače hrane. Že takrat smo čebelarji opozarjali na probleme s hrano in zdaj je spet čas, da se vprašamo, kaj nam ponujajo velike prehranjevalne verige in kaj dobimo na krožnike,« je poudaril sogovornik. Spomnil je na medeni zajtrk v šolah in vrtcih, v katerega so kmalu vključili še druga domača živila in ki se zdaj kot dobra praksa uveljavlja tudi v drugih evropskih državah. Pohvalno je tudi to, pravi Tratnjek, da so ljudje že zelo ozaveščeni glede uporabe fitofarmacevtskih sredstev pri škropljenju polj, saj več ne opažajo pomorov čebel, to pa je dobro tudi za naravo in človeka. »To je pomemben uspeh, za katerega smo se trudili veliko let, toda vztrajnost se je obrestovala,« je prepričan sogovornik.
Ena lepših točk Medovite je v zaselku Laze, kjer ima v čudovitem naravnem okolju čebelnjak Martin Kustec.
Preberite še
Odpri v novem zavihkuNa razgovoru so jo spraševali o družini, zagovornik ugotovil diskriminacijo
Prepovedano je zahtevati podatke o družinskem oziroma zakonskem stanu, nosečnosti, načrtovanju družine.
Medovita, čudovita pot
Čebelarsko društvo Črenšovci se lahko predstavi širši javnosti tudi s tematsko potjo Medovita, ki so jo uredili lani v sodelovanju s črenšovsko občino kot glavnim partnerjem projekta. Dolga je približno 39 kilometrov in povezuje kraje Črenšovci, Žižki, Trnje, Dolnja Bistrica, Srednja Bistrica, Gornja Bistrica, Lipa in Odranci. Ob poti, ki se vije po lepi pokrajini in je utrjena ter primerna za kolesarje in pešce, so posajene medovite rastline in postavljene klopi ter hoteli za žuželke, v načrtu pa imajo tudi postavitev treh učnih čebelnjakov
»Vse to za dobrobit vseh nas, za naše krajane in za turiste, da postanejo na teh točkah in si vzamejo trenutek časa zase,« je povedal Tratnjek. S projektom so uspešno kandidirali na razpisu programa za razvoj podeželja LAS, v sklopu tega pa so že tudi pripravili brošuro čebelarskega društva in zgibanko o Medoviti, ki so jo prejela vsa gospodinjstva.
Posadili sto lip
Prav tako so na občinski parceli v vasi Žižki uredili gibalni park z igrali, primernimi za vse generacije, okrog parka pa so posadili gaber, ki ga bodo oblikovali v zeleno ograjo, in večje število lip od skupaj sto, ki so jih posadili na območju črenšovske občine. »Povsem je nared tudi učni čebelnjak Štefana Šömna iz Lipe, pri dveh čebelnjakih pa se je zataknilo zaradi birokracije in bosta lastnika, Matej Duh iz Odranec in Filip Kociper iz Črenšovec, prejela le manjši del sredstev. Kot predsedniku mi je žal, da sem ju nagovoril, da pristopita, vendar mislim, da sta dovolj vztrajna, in upam, da bomo dobili tudi ta dva, namenjena izobraževanju,« je povedal sogovornik.
Mladi danes na čebelarstvo gledajo bolj profesionalno in v tem vidijo tudi priložnost za ustvarjanje dodatnega dohodka. Čeprav je med osnovni pridelek čebelarstva, se jih vse več usmerja v vzgojo čebel in njihovo prodajo na trgu. Kar je tudi prav, sklene sogovornik, saj bo ohranjalo dejavnost, ki ima dolgo tradicijo tudi v Pomurju in se lahko ponaša z ugledom, ki so ga desetletja gradili predani čebelarji.