Na Trgu republike se je 5 čez dvanajsto zbrala množica kmetov in njihovih podpornikov, po cesti mimo parlamentarne stavbe pa se vije strnjena kolona večinoma traktorjev. Protestniki imajo v rokah transparente, na katerih piše Dovolj je!, Ni prihodnosti brez kmetijstva ter Kmečko pamet v vlado.
"Kmet je na svoji zemlji kralj. Ko kmet protestira, država že krvavi," je dejal Medved in spomnil, da se je sindikat kmetov s preostalimi nevladnimi organizacijami, ki delujejo v interesu kmetijstva, odločil za vseslovenski protestni shod kmetov, ker so razmere za kmetovanje nevzdržne. Pri tem je naštel okoljske omejitve, davčna bremena, nerazumno zakonodajo, ki je "pisana s strani posameznih skrajnih okoljevarstvenikov, daleč stran od kmetij".
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Dobro vino je še vedno cenjeno, ocenjujejo v Vinogradništvu Kolarič
Družina Kolarič je prve trte zasadila daljnega leta 1946. Na sedmih hektarjih vinogradov pridelujejo dvanajst sort, posebej ponosni so na svojo penino.
Sindikat je po Medvedovih besedah vladi in ministrom dal čas in možnost, da skupaj poiščejo rešitve. A njihove odgovore je sindikat označil za nesprejemljive, zavajajoče in ponižujoče. "Ker naš glas ni slišan, pripombe in komentarji neupoštevani, v javnosti pa se daje občutek strinjanja kmetijskih organizacij s številnimi omejujočimi zakonodajnimi ukrepi, ni druge poti, kot da to povemo jasno in na glas vsem," je pojasnil razloge za protest.
"Danes smo tukaj, ker želimo ohraniti svojo pravico do kmetovanja. Zahtevamo vzdržne pogoje za delo in politiko, ki bo pravična," je dejal in poudaril, da so kmetje povezani, kot že dolgo ne, zato bodo vztrajali do konca. "Vladi dajemo ponovno opozorilo, naj začne delati še v dobrobit kmetijstva in poišče rešitve za kmeta in potrošnika," je dejal.
Predsednik Zadružne zveze Slovenije Borut Florjančič je opozoril, da v Sloveniji ne bo prehranske varnosti, če politika ne bo ustrezno zaščitila kmetijskih površin in če bo dopustila uveljavitev nesmiselno in netrajnostno postavljenih okoljskih ukrepov. Ob tem je spomnil na napovedane nove omejitve zaradi Nature 2000. Kmetje po njegovih besedah zahtevajo tudi jasno sledljivost porekla hrane po celotni verigi.
"Zakaj protest? Zato, ker slovenski uradniki z netransparentnim in samovoljnim odločanjem ter slepim prikimavanjem zahtevam iz bruseljskih pisarn slovenskemu kmetu jemljejo njegovo mesto, njegovi družini prihodnost, slovenski naravi skrbnika, slovenskemu državljanu pa našo domačo hrano," je strnil Florjančič.
Kot je dejal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Roman Žveglič, je treba v pripravo zakonov vključiti stroko in kmete. "Res je, da se pri šahu ponavadi najprej žrtvuje kmeta, vendar pa je samo kmet tisti, ki lahko zamenja kraljico," je bil slikovit. Kritičen je bil do predlogov nekaterih glede nadzora nad živalmi in zatrdil še, da so kmetje tudi s pomočjo stroke uspeli ohraniti pitno vodo.
Predsednica Zveze kmetic Slovenije Irena Ule je spomnila, da kmetje nimajo veliko časa, zato je danes marsikdo ostal doma, da bi bila dela v hlevu in na njivi pravočasno postorjena. Zavrnila je mnenje nekaterih, da so kmetje lenuhi, ki se jih podpira s subvencijami. Zatrdila je, da je hrana, glede na način pridelave, neoporečna ter poudarila, da kmetje skrbijo za izobraževanje. "Spoštujemo vse oblike življenja, zato s svojimi živalmi in rastlinami ravnamo odgovorno," je dejala in pozvala k podpori, saj "podeželje ni in ne sme postati muzej na prostem".
Kmetje so zahteve do vlade zbrali v več točkah. Med njimi so, naj nove okoljske zahteve ne presegajo realnih zmožnosti kmetovanja, da se zmanjša območja Nature 2000, da se kmetov ne obremenjuje z novimi davki, da so ukrepi jasni in administrativno nezahtevni, da se neposredna plačila uskladi z inflacijo, da se zmanjša populacija zveri in divjadi, da se uredi zaščita najboljših kmetijskih zemljišč ter zavrne uredbe o trajnostni rabi fitofarmacevtskih sredstev.