Še zadnjič letos se je na redni seji sestal murskosoboški mestni svet, a dnevni red ni bil nič kaj praznično obarvan. Izstopala sta predvsem dve zadevi - obe sta povezani s prihodki občinskega proračuna in na drugi strani odhodki občanov oziroma lastnikov zemljišč. Če je Svoboda, koalicijska partnerica županove SD, na septembrski seji skupaj s SDS zrušila predlog, ki je predvidel zvišanje komunalnega prispevka, je tokrat župan Damjan Anželj očitno uskladil predlog s svojimi partnerji iz Svobode. Praktično identičen predlog, kot je bil na mizi septembra, so namreč tokrat brez oklevanja in brez izrečene besede podprli. V SDS so bili tudi tokrat proti. Svetnik Bojan Petrijan je tako med drugim opozoril na pomanjkanje subvencij za mlade družine pri odmeri komunalnega prispevka, kar je praksa v več občinah.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(FOTO) Voznik v križišču odvzel prednost policijskemu vozilu. Poškodovali sta se dve osebi
Policijsko vozilo se je prevrnilo na streho.
Trda spodbuda h gradnji
Za stanovanjsko hišo bruto tlorisne površine 150 kvadratnih metrov in površino gradbene parcele 600 kvadratnih metrov je bilo po obstoječem odloku iz leta 2021 treba plačati slabih 5290 evrov, po novem bo treba 6336 evrov. V mestni upravi so sicer večkrat poudarili, da gre le za usklajevanje z inflacijo in da je bila soboška občina z dosedanjo višino komunalnega prispevka na repu med mestnimi in drugimi slovenskimi občinami. Letos bo iz naslova komunalnega prispevka v proračun priteklo okoli 230 tisočakov, naslednje leto pa z novo višino komunalnega prispevka pričakujejo okoli 273 tisoč evrov. Kot je poudarila direktorica mestne uprave Milena Vöröš, je na sedmih območjih, za katere je sprejet občinski podrobni prostorski načrt, potrebno urediti komunalno infrastrukturo, za kar bo treba odšteti med 800 tisočaki in 1,5 milijona evrov.
Še večja, lahko bi rekli reformna zadeva, pa je sprejem nove vrednosti točke nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v soboški občini. Gre za eno od dajatev, ki naj bi jih v bodoči (ali daljni) prihodnosti zamenjal tako imenovani nepremičninski davek in za enega od pomembnih prihodkov občinskih proračunov. Nadomestilo za pozidano stavbno zemljišče bo v prihodnjem letu za manj kot dva odstotka višje, novost pa je ločena vrednost za nezazidano stavbno zemljišče, ki pa bo višje za kar 50 odstotkov. Gre za enega izmed ukrepov, ki ga je Anželj že dlje časa napovedoval v boju proti špekulantom, ki "ne zidajo, na drugi strani pa tisti, ki bi, ne morejo do zemljišč". V soboški občini naj bi bilo za več kot 1000 hektarjev nezazidanih stavbnih zemljišč oziroma kar 39 odstotkov vseh stavbnih zemljišč v občini. Tudi glede tega predloga so bili proti v SDS. Petrijan je ob tem dejal, da se s tem dvigom kaznuje "dedke, babice, očete, matere ... ki skrbno skrbijo za zemljišča za svoje vnuke, vnukice, sinove in hčerke". Podobno je dejal njegov strankarski in svetniški kolega Andrej Mešič, ki je opozoril, da nekateri gospodarstveniki morda čakajo na primeren čas za širitev poslovanja in bodo sedaj kaznovani za to. Ob tem je župana pozval, da naj navede, koliko podjetnikov je potrkalo na njegova vrata s težavo glede pridobitve zemljišč. Ta mu je odgovoril, da do tega dejansko prihaja. Na razgovoru bi naj bilo nazadnje podjetje iz Avstrije, ki išče večjo parcelo, a je ne najde. "Kot župan si želim nadaljnjega razvoja mestne občine. Lahko pa imamo vse socialno naravnano in stojimo na mestu," je med drugim poudaril Anželj.
Dejstvo je, da ta ukrep najbolj neposredno cilja na prazna zemljišča v Severni obrtno-industrijski coni, kjer najdemo kar nekaj že dlje časa praznih lastniških zemljišč. Med njimi izstopajo seveda zemljišča v lasti družbe Bisol, med lastniki praznih stavbnih zemljišč pa sta tudi družbi Les-MMS in Imo-Real. Bodo sedaj nekateri prisiljeni v prodajo svojih zemljišč tistim, ki bi želeli "takoj graditi"? Čas bo pokazal. S sprejemom vrednosti novih točk bo mestni proračun težji za skoraj 146 tisočakov oziroma bo prihodkov iz tega naslova v prihodnjem letu skupno okoli 2,5 milijona evrov.
Pišk znova na tapeti
Nekoliko se je zaiskrilo še v nadaljevanju pri obravnavi strateškega načrta Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota za obdobje 2025-2030. Da očitno ni vse šlo po maslu niti na relaciji mestna uprava - knjižnica, je bilo namreč nakazano že v obrazložitvi gradiva, saj je mestna uprava zaprosila vodstvo knjižnice za pojasnilo, saj da "je načrt pripravljen zelo ambiciozno glede delovanja knjižnice, predvsem pa glede novih zaposlitev v knjižnici", a hkrati ne obravnava področja financiranja delovanja, ki je s tem nedvomno povezano. To je izpostavil tudi Petrijan, ki je ob tem spomnil na dolgotrajno in javno znano problematiko znotraj zavoda, kar se tiče odnosov in organizacijske klime, pri tem pa je ustrelil še nekaj ostrih puščic v smeri Alberta Halasza, ki že vso leto nadomešča direktorico Klaudijo Šek Škafar. Halasz je bil namreč pred zaposlitvijo v soboški knjižnici direktor javnega zavoda Knjižica - Kulturni center Lendava, kjer je bil razrešen, Petrijan pa je zaposlen v lendavski mestni upravi, torej v ustanoviteljici njegovega nekdanjega delodajalca. Anželj ga je sicer opozoril in okaral glede obračunavanja s Halaszem, saj da je v Murski Soboti in ne "v občinskem svetu občine Lendava". Župan je obenem glede stanja v soboški knjižnici priznal, da bo "tam treba stvari urediti, a da si bodo za to morali prizadevati vsi".
Svetniki so na seji potrdili še letni program športa za leto 2025, ki je za več kot 850 tisočakov višji od letošnjega zaradi predvidene investicije v dograditev tribun stadiona Fazanerija. Za projekt ima sicer občina odobrenih 500 tisočakov sredstev ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport, po besedah Anželja pa računajo še na sredstva Nogometne zveze Slovenije, ki bo v začetku prihodnjega leta objavila za tovrstne projekte namenski razpis. Projekt je v proračunu ocenjen na 1,287 milijona evrov, na mestni občini pa so ob že pridobljenem sofinancerskem deležu od ministrstva predvideli še 250-300 tisočakov s strani NZS.
Potrdili nagrajence na področju kulture
Ob koncu seje je mestni svet potrdil še nagrajence ob kulturnem prazniku za prihodnje leto. Denarno nagrado za življenjsko delo bo ob kulturnem prazniku prejel Andrej (Andi) Sobočan, plaketo za pomembne dosežke na področju kulture Jože Glažar in priznanje za uspešno delo in prispevek k razvoju kulturnih dejavnosti romska glasbena skupina Romano Glauso. Opravljenih je tudi nekaj manjših kadrovanj, in sicer je bil v svet javnega zavoda Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota imenovana Staša Horvat, Igor Vitez je dobil nov mandat v občinski volilni komisiji, zaradi smrti Antona Škrabana je bil v občinski odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem imenovan Drago Rajbar, ki je na tokratni seji dobil tudi potrjen svetniški mandat, mestni svet pa se je seznanil še z odstopom Alenke Samec iz občinske volilne komisije.