Najvišja drobnoprodajna cena za višjo dnevno tarifo bi bila 217 evrov za megavatno uro, za nižjo dnevno tarifo 155,5 evra in za enotno tarifo 195 evrov za megavatno uro. Cene ne vključujejo davka na dodano vrednost.
Količina električne energije, ki jo dobavitelj proda po tej ceni, po predlogu ne bi smela presegati 90 odstotkov porabljene električne energije odjemalcev za prvo polletje 2021.
Če na merilnem mestu v tem obdobju v 2021 ni bilo porabe, naj bi se upoštevalo 90 odstotkov povprečne porabe merilnega mesta v enakem obdobju v letih 2018, 2019 in 2020. Če gre za merilno mesto, ki je bilo priključeno šele v letu 2021 ali 2022, bi se za posamezen obračunski mesec v 2023 upoštevalo 90 odstotkov povprečne mesečne porabe v času, v katerem je bilo priključeno.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
Prvi sneg zapadel tudi po nižinah
Na cestah velja večja previdnost.
Dobavitelj, ki bi od uveljavitve uredbe dobavljal elektriko končnim odjemalcem, za katere je uredba predvidena, ne bi smel prenehati z dobavo tem kategorijam odjemalcev. Dobavitelj bi moral končnim odjemalcem na zahtevo posredovati ponudbo in na njeni podlagi skleniti pogodbo o dobavi skladno s pogoji iz uredbe. S tem pa končni odjemalci ne bi izgubili pravice do menjave dobavitelja.
Omejitev drobnoprodajne cene iz uredbe bi veljala ne glede na morebitne predhodno podpisane pogodbe o dobavi za dobave v času veljavnosti te uredbe, ne bi pa veljala za odjemalce, ki imajo za 2023 že sklenjene pogodbe o dobavi po cenah, ki so nižje od cenovnih omejitev, ki jih prinaša uredba.
Vlada bi s sprejemom uredbe, za katero na ministrstvu za infrastrukturo pojasnjujejo, da je skladna z jeseni sprejeto uredbo EU o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije, odgovorila na zahteve gospodarstva, predvsem iz vrst obrtnikov in podjetnikov, da bi država za segment malega in srednjega gospodarstva, ki predstavlja daleč največji delež vseh podjetij, uvedla cenovno kapico in mu tako na najbolj enostaven način pomagala pri spopadu z energetsko draginjo.
Vlada je sicer že s septembrom omejila cene elektrike in plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in nekatere zaščitene odjemalce, v nadaljevanju pa jo je za 2023 omejila še za javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije, javne sklade in občine.
Podjetja so ali še bodo medtem za letos prejela povračila stroškov energentov, medtem ko je bil za 2023 nedavno sprejet zakon o pomoči podjetjem v obliki subvencijske sheme. Pred tem je bil do konca leta z uredbo določen tudi izračun najvišje dovoljene cene elektrike, ki temelji na cenovnih gibanjih na nemški borzi elektrike.
Gospodarstvo zaradi še vedno izjemno visokih ponudb dobaviteljev za oskrbo v 2023 z vladnimi ukrepi ni bilo zadovoljno, so pa cene tako elektrike kot plina v zadnjih dneh občutno padle, s tem pa tudi ponudbe. So pa v vladi napovedali, da bodo po potrebi ukrepali dodatno, še posebej če bo Evropska komisija kakšni drugi članici odobrila ugodnejše ukrepe od slovenskih.