Tamara Kolerič s Cvena in Domen Bogdan iz Ljutomera, v minulem šolskem letu dijaka 3. letnika Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, sta avtorja raziskovalne naloge Pilotske meritve mikroplastike v sladkovodnih ribah rdečeokah v porečju reke Mure na območju Slovenije. S tematiko mikroplastike sta se z mentorico Marijo Meznarič, profesorico biologije in kemije, in somentorico Manco Kovač Viršek z Inštituta za vode Republike Slovenije v Sloveniji sploh prva ukvarjala. »Do začetka leta 2020 je bilo v Evropi opravljenih le pet podobnih študij, midva pa sva prva v Sloveniji, kar dokazuje, da je tematika neraziskana in se o njej ne ve dosti,« v uvodu pove Bogdan. Sam je temo zasledil v eni od revij, pozneje pa slišal nekega gospoda, ki je razlagal, da rib v oceanih in morjih ne bodo več lovili, ampak le tiste iz sladkih voda, češ da so bolj čiste in manj onesnažene. O tem je razlagal sošolki in porodilo se jima je vprašanje, ali so sladke vode res bolj čiste. »Moja mama je okoljevarstvenica in smo večkrat hodili na proteste za Muro in podobno, tako da me je tematika pritegnila tudi s tega vidika,« pristavi Koleričeva.
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(Prosta delovna mesta) Ti kadri so v tem tednu najbolj iskani
Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje, OS Murska Sobota, je trenutno razpisanih več kot 160 prostih delovnih mest.
V raziskovalni nalogi sta preučevala količino majhnih plastičnih delcev v ribah rdečeokah, ulovljenih v Muri v Sloveniji, in ugotavljala, kateri dejavniki imajo pri tem največji vpliv. Zastavila sta si štiri hipoteze. Prva pravi, da količina mikroplastike v ribah narašča z velikostjo rib, druga, da se po toku reke Mure navzdol povečuje količina mikroplastike na ribo. Ribe vsebujejo različne oblike mikroplastike, kot so vlakna, fragmenti, pene, peleti in granule, je tretja hipoteza, četrta pa se glasi, količina mikroplastike je večja v ribah iz stoječih voda in manjša v ribah iz tekočih voda.
230 vlaken in 9 fragmentov
Lokalni ribiči so jima lani oktobra na petih različnih lokacijah, v rokavu Mure v Sladkem Vrhu, umetnem jezeru Stara jama v Zgornjem Konjišču, rokavu Mure v Hrastju - Moti, akumulacijskem jezeru v Gajševcih in v počasi tekočem rokavu Mure na Krapju, ulovili 50 rib. Doma sta jih odprla v trebušnem delu in odstranila drobovje. Ribe sta tudi stehtala in izmerila njihovo dolžino. Drobovje sta nato do januarja shranila v zamrzovalniku, nato pa ga dala v 10-odstotno raztopino kalijevega hidroksida in ga 72 ur inkubirala na sobni temperaturi. Po treh dneh sta vsebino kozarca prefiltrirala s pomočjo Büchnerjevega lija, filtre pa pozneje prenesla v čiste petrijevke. Te sta pregledala pod stereo mikroskopom pri 30-kratni povečavi ter najdene delce mikroplastike fotografirala. Vzorce sta razdelila na četrtine in vsakega podrobno pregledala. »En vzorec sva pregledovala približno eno uro, imela pa sva jih 50,« pove dijakinja. Najdene delce sta nato kategorizirala in jih razdelila na fragmente in vlakna. Povesta, da sta v vseh vzorcih naštela 230 vlaken različnih barv in dolžin ter devet fragmentov, ki so se razlikovali po barvi, kemični sestavi, obliki in velikosti. »V Sladkem Vrhu so ribe vsebovale skupno 38 delcev mikroplastike, v Zgornjem Konjišču 47 delcev, v Hrastju - Moti 43 delcev, na Krapju 58 delcev in v Gajševskem jezeru 53 delcev,« kažejo ugotovitve. Najmanjšo količino mikroplastike sta našla v ribah v Sladkem Vrhu, znašala je 3,8 delca na osebek, največjo pa v ribah, ki so bile ulovljene na Krapju, pri teh sta ugotovila 5,8 delca na osebek. Na Inštitutu za vode so opravili tudi kemično analizo fragmentov in ugotovili, da so bili fragmenti iz polietilena, polietilen tereftalata, polipropilena, polistirena in stiren kopolimera.
Bogdana je najbolj šokiralo, da je količina mikroplastike primerljiva s tisto v morju. Z mentoricama so namreč menili, da je Mura dokaj čista, se pa dijaka zavedata, da reka teče skozi štiri države in je nekaj delcev prišlo tudi iz Avstrije. »Mene je presenetilo tudi to, da je večina mikroplastike prišla iz gospodinjstev, ker mnogo ljudi misli, da je iz industrije. Pri pranju v pralnem stroju se izločajo vlakna in teh sva našla 230,« doda Koleričeva. Ob koncu raziskave sta mlada raziskovalca dve hipotezi potrdila, dve pa ovrgla. Ugotovila sta, da je količina mikroplastike v korelaciji s težo in dolžino rib ter da ribe vsebujejo različne oblike mikroplastike. Sta pa zavrnila hipotezo, da je količina mikroplastike večja v ribah iz stoječih voda in manjša v ribah iz tekočih. Ugotovila sta namreč, da so nekatere ribe iz stoječih voda vsebovale manj mikroplastike kot tiste v tekočih. Da se po toku reke Mure navzdol povečuje količina mikroplastike na ribo, sta tudi ovrgla, ker sta upoštevala le lokacije, ki so na reki Muri. »Osebki, ulovljeni v stoječih vodah (Gajševsko jezero in Zgornje Konjišče), so v povprečju vsebovali 5 delcev mikroplastike na ribo, medtem ko so tisti, ulovljeni v tekočih vodah (Sladki Vrh, Hrastje - Mota in Krapje), v povprečju vsebovali 4,63 delca mikroplastike na ribo,« še pojasnita.
Tudi v mednarodnih revijah
Za raziskovalno delo sta dijaka prejela zlato priznanje na 55. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije. Pomembna je njuna ugotovitev, da je mikroplastika tudi problem celinskih voda. »Prišla sva do spoznanja, da čistilne naprave in industrijski obrati na raziskovalnem območju bistveno ne vplivajo na količino mikroplastike, zaznala pa sva korelacijo med količino mikrodelcev ter težo in velikostjo osebkov,« sta zapisala v povzetku. Z Inštitutom za vode v času poletnih počitnic pripravljata znanstveni članek, ki bo napisan v angleščini in predvidoma jeseni pripravljen za objavo v mednarodnih publikacijah. Članek bo temeljil na ugotovitvah raziskovalnega dela, bodo pa dodatno opravili še kemično analizo vlaken. Zavedata se, da bo to zanju velika referenca. Tamara Kolerič pove, da bo po srednji šoli študirala medicino ali mikrobiologijo, Domen Bogdan pa po vsej verjetnosti pravo. Z ugotovitvami sta seznanila že mnogo ljudi in to je bil tudi njun cilj.
Kako pa po analizi gledata na ribe, ki jih dobita na krožniku? »Vsekakor drugače kot prej, ker sva med seciranjem v ribah našla tudi trakulje,« pravi dijakinja. »Mikroplastika je vsekakor problematična. Ne vemo še sicer, kaj povzroča, je pa že bila najdena v placenti, lahko vstopa v tkiva, nanje se lahko vežejo razna organska onesnaževala, tako da se bolj zamisliva, preden pojeva ribo,« doda dijak. Prejela sta že tudi vabilo, da raziskovalno delo predstavita v državnem zboru.