V Murski Soboti je bila slavnostna seja ob občinskem prazniku mestne občine, na kateri so podelili letošnja občinska priznanja. Slavnostno sejo, ki jo je v živo v Gledališču park spremljalo zgolj omejeno število povabljenih gostov, so občani lahko spremljali v prenosu na občinski spletni strani.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil strokovni direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota Daniel Grabar, po besedah katerega je bila epidemija koronavirusa pomembna izkušnja za bolnico, v kateri so se marsikaj naučili. »Kar naenkrat smo se znašli sredi prizorišča toka dogodkov, ko klasični pristopi v medicini več niso bili dovolj in se pacientom več nismo mogli približati na način, na katerega so bili navajeni … Danes sem ponosen na sodelavce, ki so omogočili vzpostavitev takih razmer, da se okužba ni širila, da smo lahko vsakega pacienta, ki je potreboval oskrbo, oskrbeli varno, zanesljivo in v skladu z medicinsko doktrino.«
Preberite še
Odpri v novem zavihku
(TOP 5) Hišni pripor za soboškega podjetnika, pogoji za upokojitev in cene kmetijskih izdelkov
Preverili smo, katere vsebine so na vestnik.si v minulem tednu pritegnile največ pozornosti.
Ob letošnjem občinskem prazniku so podelili naziv častnega občana, in sicer je to postal prvi predsednik samostojne Slovenije Milan Kučan, ki je tudi vodil odbor za obeležitev 100. obletnice združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Kučan si je po mnenju predlagatelja- soboškega župana Aleksandra Jevška, naziv zaslužil, ker je, kot so zapisali v obrazložitvi, v številnih pogledih prispeval k razvoju Murske Sobote, mestne občine in Prekmurja ter njihove prepoznavne identitete.
O očitkih svetnikov SDS
V svojem govoru je Kučan odgovoril tudi na nekatere očitke, ki so se v soboškem mestnem svetu pojavili ob glasovanju o tem, da bo postal častni občan. »Vem da se z mojim imenovanjem za častnega meščana ni strinjalo več mestnih svetnikov. Njihovo odločitev spoštujem, tudi njihovo presojo meril, s katerimi odločajo o primernosti podelitve tega uglednega in najvišjega občinskega naslova, zavračam pa razloge, s katerimi so svoje odločitev utemeljili svetniki Slovenske demokratske stranke.« Kot smo poročali, so člani svetniške skupine SDS nasprotovali podelitvi naziva Kučanu, med drugim zaradi tega, ker je bil po njihovem mnenju proti osamosvojitvi Slovenije. »Trditev, da sem bil proti odcepitvi Slovenije od Jugoslavije in proti slovenski osamosvojitvi, naslanjajo na nekaj citatov iz zadnjih let življenja nekdanje države, ne da bi poznali, ali sploh hoteli poznati okoliščine za moje takratne izjave … Zavrnili smo pogoje za odcepitev, ki so nam jih ponujali in postavljali v Beogradu, kot tudi pogovore o odcepitvi. Od koga pa naj bi se odcepili, od Jugoslavije, ki je brez nas ni bilo več? Nasproti temu smo postavili predlog za spremenjene medsebojne odnose in zahtevo po razdružitvi. Tako kot je z združitvijo Jugoslavija nastala, je z razdružitvijo tudi prenehala obstajati. Takšnemu našemu stališču je pozneje pritrdila tudi mirovna konferenca v Bruslju, sklepi tako imenovane Banditerjeve arbitražne komisije, ki je ugotovila, da je Jugoslavija po naši in Hrvaški osamosvojitvi prenehala obstajati. Države, nastale na njenih tleh, pa so postale njene enakopravne naslednice. To je bistvo mojega nasprotovanja odcepitvi, še zdaj sem prepričan, da smo se odločili prav, odcepitve ni bilo. Po poti razdružitve je Slovenija kot samostojna država postala enakopraven dedič nekdanje skupne države in ugleden ter spoštovan dejavnik mednarodnega življenja … Ustvarjanje lažnega vtisa, da se je Slovenija osamosvojila po volji enega dela Slovencev, proti volji drugega dela, žalostno sprevrača enkratno zgodovinsko manifestacijo enotnosti, povezanosti in neobremenjenost vseh državljanov Slovenije in njihovega vodstva, kar mora biti navdih tudi prihodnjim rodovom ob velikih izzivih, ki jih morebiti še čakajo.«
Soboška gimnazija generator nacionalne identitete
Zahvalno listino mestne občine Murska Sobota je prejela Gimnazija Murska Sobota, ki je v lanskem letu obeležila 100 let delovanja. »Pomen Gimnazije Murska Sobota se ne odraža zgolj preko znanja, ki ga je širila in zagotavljala lokalnemu okolju. Še posebej na začetku, takoj po združitvi prekmurskih Slovencev z matičnim narodom, je ta gimnazija predstavljala tudi enega izmed najpomembnejših generatorjev nacionalne identitete,« so med drugim zapisali v utemeljitvi. Ludvik Zelko je prejel plaketo mestne občine za življenjsko delo na področju športa, zahvalno listino mestne občine pa so prejele soboško območno združenje Rdečega križa, EHO Podpornica in Škofijska karitas za nesebično pomoč pri izvajanju ukrepov in aktivnosti v času epidemije koronavirusa.
